V slovenskem Primorju je bilo letošnje poletje nadpovprečno toplo, suho in sončno. Julij in avgust sta bila običajno sončna, nadpovprečno osončen pa je bil junij. Na portoroškem letališču je bilo zabeleženih 352 ur sončnega vremena, medtem ko je povprečje 282 ur. Prav po zaslugi zelo toplega junija in julija je bilo v Sloveniji poletje toplejše od lanskega.

"Sončnega vremena je bilo približno 20 ur več kot lani – 974 ur namesto 954. Največja razlika je bila v količini padavin. Letošnje poletje je bilo dokaj suho, lansko pa eno najbolj namočenih v zadnjih desetletjih. Lani je na portoroškem letališču padlo 406 mm dežja, letos le 168 mm. Za primerjavo, dolgoletno povprečje je 228 mm," pojasnjuje meteorolog Gregor Vertačnik iz Agencije RS za okolje.

Gregor Vertačnik

11 vročinskih valov na Obali, daleč najdaljšega pa so imeli v prestolnici

Izredno sušen je bil letošnji junij. Julija je bila količina padavin nekoliko večja, avgust pa je bil mnogo bolj suh od lanskega. "Število dni z višino padavin vsaj 0,1 mm je bilo po podatkih s portoroškega letališča v letošnjem meteorološkem poletju (od začetka junija do konca avgusta) 21, z višino 1 mm pa 16," razlaga Vertačnik.

Zabeleženih je bilo enajst vročinskih valov, sedem v Kopru in štirje na Letališču Portorož. Vročinski val je za Obalo določen, ko zabeležijo tri ali več zaporednih dni s povprečno temperaturo okoli 25 stopinj Celzija. Najvišja temperatura je bila zabeležena na Markovcu, 35,6 stopinje Celzija. Za primerjavo, dan prej so v Cerkljah ob Krki namerili 37 stopinj Celzija, kar je največ letos v Sloveniji. Najdaljši vročinski val so imeli v Ljubljani, trajal je 14 dni (od 17. do 30. junija). V juliju in avgustu so v prestolnici zabeležili še štiri krajše vročinske vale.

Poletje si bomo zapomnili po zelo sončnem in vročem juniju

Najbolj hladen dan tega poletja na Obali je bil prvi dan junija, ko je bila povprečna temperatura 18 stopinj Celzija. Najnižja izmerjena je bila 12, najvišja pa 23 stopinj Celzija. Tistega dne je bilo sončno in brez padavin, pihal je šibak veter.

Je pa tako lansko kot letošnje poletje pogosteje pihala burja s podobno povprečno hitrostjo. Letos je bilo vetrovnih dni z burjo celo nekaj manj.

"Letošnje poletje si bomo najbolj zapomnili po zelo sončnem in vročem juniju. Poletje po Sloveniji je bilo zelo suho in sončno. Na Obali je bilo sicer med najtoplejšimi, najbolj suhimi in bolj sončnimi, a ni bilo izredno," je strnil opis letošnjega poletja Vertačnik.

Odklon temperature zraka od povprečja v letih 1981 do 2010 je na državni ravni znašal 1,8 stopinje Celzija, kar letošnje poletje uvršča med šest najtoplejših glede na meritve od leta 1961. Do sedaj je še vedno najtoplejše poletje 2003, s temperaturnim odklonom 3,1 stopinje Celzija, štiri naslednja toplejša poletja v letih 2019, 2017, 2015 in 2012 pa imajo odklon nad 2 stopinji Celzija.

Najhladnejše poletje od leta 1961 je 1978, z odklonom –2,3 °C. Najtoplejši mesec poletja je bil julij, s povprečno temperaturo na državni ravni 20,8 stopinje Celzija, sledil mu je junij (20,1 °C), ki je bil toplejši od avgusta (18,4 °C).

Poletje 2021 eno najmanj namočenih

Junij je imel tudi največji odklon od dolgoletnega povprečja (3,4 °C), skoraj dvakratnik julijskega (1,9 °C), avgustovski pa je le za desetinko presegel dolgoletno povprečje. Letošnje poletje je že sedmo v nizu zaporednih poletij s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na obdobje 1981–2010.

Kazalnik višine padavin na ravni države glede na referenčno obdobje 1981–2010 je znašal 71 odstotkov, kar uvršča poletje 2021 med osem najmanj namočenih od leta 1961. Najmanj namočeni v tem obdobju sta bili poletji 2003 in 2013, obe s kazalnikom 57 odstotkov, najbolj pa je bilo namočeno poletje 1989 s kazalnikom 138 odstotkov. Najbolj sušen je bil junij, ki je bil ponekod celo izjemno suh (kazalnik na ravni države je znašal 24 odstotkov), naslednja dva meseca pa sta bila, razen manjših izjem, povprečno namočena (kazalnik za julij je znašal 106 odstotkov in za avgust 93 odstotkov).

Osončenost je bila v letošnjem poletju nad povprečno vrednostjo v obdobju 1981–2010. Kazalnik trajanje sončnega obsevanja na državni ravni je znašal okrog 115 odstotkov, kar letošnje poletje uvršča med štiri najbolj osončena od leta 1961. V tem obdobju je bilo najbolj osončeno poletje 2017 (119 odstotkov), najmanj pa poletje 1975 (83 odstotkov). K osončenosti letošnjega poletja je največ prispeval do sedaj najbolj osončen junij s kazalnikom sončnega obsevanja 145 odstotkov, julij in avgust pa sta bila povprečno osončena (s kazalnikoma 104 in 99 odstotkov).

Glede na sezonsko statistiko temperature zraka in višine padavin je bilo letošnje poletje na ravni državi podobno poletju 2012, ki je bilo manj osončeno in toplejše, a na ravni države podobno namočeno. Podobno je bilo tudi poletje 2017, ki je bilo še toplejše in nekoliko manj suho.

Ozračje se v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji segreva

Meritve kažejo, da se ozračje pri tleh v zadnjih desetletjih segreva. Linearen trend od leta 1961 za poletno povprečno temperaturo na ravni Slovenije znaša okrog 0,54 stopinje Celzija na desetletje, kar pomeni, da so se poletja od šestdesetih let v povprečju segrela za okrog 3 stopinje Celzija.

Kar 18 poletij v obdobju 1981–2010 je imelo pozitiven in samo tri negativen temperaturni odklon. Tudi za kazalnik višine padavin je opaziti negativen trend, znaša okoli –3,9 odstotka na desetletje, količina padavin se od leta 1961 znižuje. Trajanje sončnega obsevanja pa se na ravni Slovenije poleti zvišuje približno 2,6 odstotka na desetletje.