Gre za projekt, s katerim bodo Finci preverili, kako bo brezpogojni prihodek vplival na zaposlenost in trg dela. Želijo namreč povečati zaposlenost in odpraviti pri Fincih strah brez izgubo socialnih prihodkov. Brezposleni namreč lahko odklonijo začasna ali slabše plačana dela, kar se tudi dogaja.

Projekt naj bi razširili na slabše plačane

Za pilotni projekt bodo namenili 20 milijonov evrov. Čez dve leti bodo primerjali skupino prejemnikov UTD z enako veliko skupino brezposelnih, ki bodo socialno pomoč po zaposlitvi izgubili. Eksperiment naj bi razšrili na samostojne honorarno zaposlene, manjše podjetnike in zaposlene za krajši delovni čas, ki spadajo med slabše plačane.

Ker bo rednih zaposlitev vse manj, naraščale pa bodo občasne honorarne zaposlitve za različne naročnike, o uvedbi zagotovljenega minimalnega dohodka vsakemu posamezniku razmišljamo tudi v Sloveniji. S to idejo so se v ZDA in Kanadi poigravali že v sedemdesetih letih prejšnjega stopletja, a so zaradi finančnih sredstev poskusi propadli.

V Sloveniji neuresničljivo? Imamo strokovnjakinjo, ki dokazuje nasprotno

V Sloveniji bi UTD znašal 300 evrov mesečno, za kar bi država potrebovala 7,2 milijarde evrov – to je tri četrtine državnega proračuna in sedemkrat več denarja, kot ga zdaj namenimo za socialne transferje. Po oceni strokovnjaka z ekonomske fakultete Janeza Malačiča je kaj takega neuresničljivo. Do UTD so zadržani tudi v sindikatih, ker menijo, da bi nastal problem ukinitve vrste pravic in funkcij socialne države.

Zanimiva je analiza Valerije Korošec z Urada za makroekonomske analize in razvoj iz leta 2010, ki je predlagala UTD v višini 300 evrov in bi ga prejemali vsi državljani Slovenije, a na različne načine. Brezposelni in otroci v celoti, zaposleni in upokojenci, ki prejemajo manj kot 300 evrov, bi do tega zneska dobili razliko. Zaposleni in upokojenci bi prejemali nespremenjene prihodke, a bi teh 300 evrov pomenilo eksistenčno varovalko v primeru izgube dohodka.

Ne potrebujemo sedem milijard, temveč zgolj slabi dve milijardi

Po izračunih bi za to potrebovali zgolj 1,9 milijarde evrov, ki bi jih dobili s preusmeritvijo sredstev iz sedanjih socialnih transferjev in obstoječih davčnih olajšav v dohodnini. Dodatnih sredstev ne bi potrebovali, a se ministrstvo za delo z uvedbo UTD še ni konkretno ukvarjalo. Zaenkrat le spremljajo razmišljanja in razprave o tem.