Ministrstvi za kmetijstvo ter finance sta leta 2013 pripravila priporočila za javno naročanje živil. Skladno z njimi obravnavajo otroke, mladostnike, starejše ljudi in bolnike kot ranljivejšo populacijo. Pri javnem naročanju živil v javnih zavodih, kot so na primer vrtci, šole, bolnice in domovi za starejše, ministrstvo za kmetijstvo tako priporoča upoštevanje načel, meril in pogojev, ki zagotavljajo, da bo hrana, ki jo bodo uživali otroci, mladostniki in ostareli, kakovostna, zdrava in uravnotežena.

Potrošnik se na prodajnih policah namreč lahko sam odloči, ali bo izbral živilo pred pretečenim ali po pretečenem roku minimalne trajnosti. Ranljive populacije v javnih zavodih pa možnosti izbire nimajo, izpostavljajo na ministrstvu.

Rezultati so za ministrstvo spodbudni

Konec lanskega oktobra so vzgojno-izobraževalnim zavodom poslali anketo o kratkih verigah, ministrstvo pa je zanimalo predvsem, kakšen pomen dajejo javni zavodi lokalni hrani in živilom. Odgovorilo je 248 osnovnih šol in 40 samostojnih vrtcev. Rezultati so za ministrstvo spodbudni - v 78 odstotkih zavodov so namreč zagotovili, da lokalni hrani in živilom dajejo zelo velik pomen.

V 85 odstotkih zavodov ob tem pojasnjujejo, da že med pripravljanjem in pred izvedbo javnega naročila delajo lastne tržne raziskave. Sami tako proučujejo, poizvedujejo in preverjajo ponudbo in možnosti preskrbe z lokalno hrano in živili. Pri naročanju hrane in živil nekateri sodelujejo tudi z zunanjimi partnerji - najpogosteje s kmetijsko-gozdarskimi zavodi oziroma s svetovalno službo, regionalnimi razvojnimi agencijami in lokalnimi akcijskimi skupinami ter z občinami.

Ministrstvo je zanimalo tudi, kako na hrano v šolah in vrtcih vpliva sprememba 14. člena zakona o javnem naročanju, ki velja od konca leta 2012 in omogoča večjo možnost naročanja lokalne hrane in živil. Ugotovili so, da je 60 odstotkov tistih, ki so izvedli javno naročilo po uveljavitvi spremembe, povečalo delež lokalne hrane in živil v njihovih javnih zavodih.

Preverjali so še delež in poreklo ekološke hrane in živil

Delež lokalne hrane in živil v celotni nabavljeni količini se je pri teh zavodih v primerjavi z naročilom pred spremembo zakonodaje povečal za 8,6 odstotka. Pred spremembo zakonodaje je ta delež namreč znašal 30,1 odstotka, po spremembi pa 38,7 odstotka.

Preverjali so še delež in poreklo ekološke hrane in živil in v obeh primerih zaznali napredek. Delež ekološke hrane in živil od celotne naročene količine se je v zavodih povečal za 6,6 odstotka, na 13 odstotkov. Delež ekološke hrane in živil slovenskega izvora od skupne količine naročene ekološke hrane in živil pa se je povečal za 7,5 na 23,9 odstotka, je še pokazala anketa.