Ena izmed pobud, ki se pogosto pojavlja v javnosti, je fizična prepreka, ki bi na uvozih na avtocesto preprečila vožnjo v nasprotno smer. Nekatere tuje države so na posameznih mestih cesto opremile z napravami, ki zaznajo napačno smer vožnje in vozilu predrejo pnevmatike. Na naše vprašanje, če razmišljajo v smeri, da bi postavili fizične ovire na uvozih na avtoceste in hitre ceste za preprečevanje vožnje v nasprotno smer, so nam na Darsu odgovorili, da so tovrstne ukrepe preučevali, vendar se zanje niso odločili:

"Z načinom delovanja fizičnih ovir smo bili v kontaktu tudi z avstrijskimi kolegi iz družbe ASFINAG, ki upravlja z avstrijskim avtocestnim omrežjem, kjer pa so nam že pred časom povedali, da opuščajo fizične ovire oziroma tako imenovane ježke oz. grablje (traffic spikes). Novih ne bodo več vgrajevali, tudi obstoječih ne vzdržujejo več. Ta sistem se namreč ni izkazal za 100-odstotno učinkovit, navedli so tudi težave pri vzdrževanju in težave z reševalnimi vozili, poleg tega so imeli še vedno primere voznikov, ki so kljub počenim pnevmatikam nadaljevali z vožnjo v napačno smer."

O tem, če na Darsu na tem področju izvajajo kakšne konkretne ukrepe oziroma imajo pripravljene kakšne druge rešitve, kako bi na avtocestah in hitrih cestah preprečili vožnjo v nasprotno smer, so nam povedali, da so v zadnjem nekajletnem obdobju v okviru projekta preprečevanja voženj v napačno smer med drugim deset avtocestnih priključkov opremili z dodatno detekcijo vožnje v nasprotno smer (znak 'ROKA' dodatno utripa s signalizacijo), na več kot sto lokacijah so namestili avtomatske števce (zanke v vozišču), vezane v sistem detekcije vožnje v nasprotno smer, nadgradili so posamezne lokacije števcev prometa v detektorje voženj v nasprotno smer, s čimer hitreje zaznavajo te dogodke. Ob tem so dodali, da je trenutno na avtocestnem omrežju aktivnih 192 lokacij detekcije vožnje v napačno smer.

V nadaljevanju so navedli, da so na posameznih avtocestnih priključkih (dvopasovne rampe), na katerih sta bila smerna pasova ločena le s polno črto, namestili ločilne robnike. Na nevarnost vožnje v napačno smer voznike, ki vozijo v pravilni smeri, opozarjajo tudi prek grafičnih prikazovalnikov prometne signalizacije (elektronskih portalov nad avtocestami ter hitrimi cestami in priključkih nanje), po celotnem avtocestnem omrežju so postavili nove video nadzorne kamere. Vse nove avtocestne priključke gradbeno izvedejo na način, da je vožnja v nasprotno smer onemogočena.

"Na posameznih avtocestnih priključkih smo zarisali 3D-talne označbe. Voznik, ki bo na avtocesto prek priključka zapeljal v napačno smer, bo na vozišču izvoza zagledal iluzijo dvignjene ploščadi, ki ga bo opozorila, da vozi v napačno smer. Poleg priključka Brdo na zahodni ljubljanski obvoznici smo s 3D-talnimi označbami že pred leti opremili še šest priključkov, v zadnjem obdobju pa smo te zarisali še na sedmih dodatnih lokacijah, ki so z vidika prometne varnosti voženj v napačno smer najbolj problematični. S tovrstnimi talnimi označbami so testno že opremili posamezne priključke tudi na avstrijskih in hrvaških avtocestah," so pojasnili delovanje 3D-talnih označb.

3D-talne označbe z izvoza Brdo na zahodni ljubljanski obvoznici

Za hitrejšo obveščenost voznikov o nevarnosti so nadgradili mobilno aplikacijo Promet+. Ta deluje tako, da se v primeru izbrane poti in vključenega sledenja voznikovi lokaciji ob pojavu nepredvidene ovire med njegovo potjo samodejno predvaja zvokovno obvestilo o novi oviri oziroma dogodku.

"V sklopu projekta Sožitje sodelujemo z upokojenci po celotni Sloveniji. Skupaj z Agencijo za varnost prometa (AVP) in policijo jim svetujemo, kako naj se obnašajo na avtocesti, tudi glede vožnje v napačno smer. Z Zavodom Vozim po vsej državi izvajamo delavnice s srednješolci in jim predstavljamo vožnjo po avtocesti," so povedali o preventivnih aktivnostih.

So pa na Darsu izpostavili, da se na avtocestah in hitrih cestah, ki jih upravljajo, soočajo tudi s primeri, ko voznik kar obrne na avtocesti in začne voziti v nasprotno smer: "Prav tako opažamo porast starejših voznikov, ki storijo ta prekršek. Iz podatkov o stanju voznikov, ki vozijo v napačno smer, v družbi Dars sicer ugotavljamo, da prevladujejo vzroki, kot so vinjenost oziroma druge omame, vpliv jemanja zdravil, utrujenost, starost in v tej povezavi zdravstvene težave. Ugotovljeno je, da voznik, ki je popolnoma trezen, zdrav in priseben, redko naredi takšno napako oz. prekršek. Takšen voznik, ki se mu to 'ponesreči', pa praviloma ravna odgovorno in se ustavi, poišče pomoč in naredi vse, da prepreči prometno nezgodo."