Če se je lani prireditev o srčno-žilnih boleznih selila po koprskem podeželju, kjer so opravljali zdravstvene meritve in svetovali glede zdravja, se letos dogodek ponovno vrača v Taverno. Od 9. ure dalje bodo tam v nedeljo na sporedu kratka strokovna predavanja govornikov z različnih področij o temah povezanih s starostjo, od prehrane, učenja, aktivnega preživljanja prostega časa, spolnosti, turizma do nekaterih značilnih bolezni.

Poleg tega bodo organizirane posebne delavnice, v okviru katerih si bodo obiskovalci lahko izmerili krvni sladkor, krvni pritisk, holesterol, indeks telesne mase, gleženjski indeks, pletizmografijo, telesno zmogljivost, moč stiska pesti, ravnotežje in druge kazalnike zdravja. Na podlagi opravljenih meritev bodo strokovnjaki podali mnenje o opravljenih preiskavah in predlagali ustrezne ukrepe za ohranitev in krepitev zdravja.

Zakaj ljudje različno dolgo živimo?Kot pravi kirurg v Sploni bolninšnici Izola in eden od organizatorjev dogodka, dr. Mladen Gasparini bo ključno vprašanje letošnje prireditve Znanje za zdravje zakaj ljudje različno dolgo živimo. "Ali imamo danes orodja in znanje, da bi živeli 100 let in kaj je tisto, kar najbolj pripomore k zdravju," je nanizal le nekaj vprašanj, ki jim bodo sledili, pri tem pa bo bo tudi sam predaval na temo "stari smo toliko, kot so stare naše žile," kar je nekakšen povzetek celodnevega dogajanja.

Kvalitetna starost v Mestni občini Koper

"Kot Mestna občina Koper si vedno prizadevamo, da starejša populacija kvalitetno preživlja 3. življenjsko obdobje v domačem okolju," pred nedeljskim dogodkom pravi Timotej Pirjevec iz občinskega Urada za družbene dejavnosti in razvoj ter pri tem našteva, da občina razvija, podpira in omogoča programe, ki se odvijajo v okviru tega, med njimi denimo pomoč na domu, varovanje na daljavo in dostava kosil na dom.

Kot pravi dr. Rado Pišot, prav tako eden od organizatorjev dogodka, je pomembno, da se bodo povezali strokovnjaki z vse univerze, kar bo omogočilo interdisciplinarni pristop k razumevanju srčno-žilnih bolezni. Prav tako se mu zdi pomembno, da znanje ne ostaja na knjižnjih policah, v znanstvenih člankih in na predavanjih študentom, temveč ga lahko na tvorstnih dogodkih predajo širši javnosti.

Kako lahko k zdravju pripomoremo sami?

Dr. Pišot je poudaril še, da je namen prireditve na kateri spoznavamo bolezni srca in ožilja ozaveščanje starejših, kako lahko sami prispevajo k zdravemu življenju. Izobraževati je namreč treba o samopomoči, kako s prehrano in gibanjem denimo lahko največ za svoje zdravje storijo kar sami.