Carusa še dandanes strokovnjaki ocenjujejo kot najsijajnejšega tenorista vseh časov, ki je bil znan po odločni interpretaciji vlog. Ni pel samo opernih arij, ampak tudi ljudske pesmi, kot je neapeljska himna O sole mio, ki ji je s svojo izvedbo pomagal do svetovne slave.

Rodil se je leta 1873 v Neaplju. Njegovi najsijajnejši vlogi sta bili Canio v Leoncavallovi operi Glumači in Radames v Verdijevi Aidi. Pel je v Milanu, Neaplju, Londonu in New Yorku. V New Yorku je bil stalen član Metropolitanske opere, ki ji je bil zvest dolga leta. Bil je tesen prijatelj skladateljev Paola Tostija in Giacoma Puccinija, ki sta napisala več del posebej zanj. Po hudi bolezni je umrl pri 48 letih v Neaplju. Posnel je 498 plošč, od katerih se jih je veliko izgubilo ali pa niso bile dane v prodajo.

Društvo Filarmonia je bilo ustanovljeno leta 1998 z namenom promocije glasbene kulture in organizacije koncertov ter kakovostnih umetniških dejavnosti. Petnajsto izvedbo projekta posvečajo Carusu, ki je na začetku 20. stoletja zaznamoval zgodovino glasbe in glasbenega založništva. Projekt podpisuje dirigent društva Filarmonia Alfredo Barchi, ki se lahko pohvali z bogato glasbeno kariero. Za svoje delo je prejel številna priznanja na regijski ter državni ravni, od leta 1989 pa je redni profesor na konservatoriju J. Tomadini v Vidmu.

Med njegove projekte sodi tudi Tespisov voz, ki od leta 2005 promovira kakovostno italijansko operno glasbo na najlepših trgih, v zgodovinskih vilah in gledališčih po Furlaniji ter v sosednjih krajih. Redno gostujejo v Benečiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Člane orkestra in soliste izberejo na avdicijah pod umetniškim vodstvom maestra Barchija. Največ jih prihaja iz srednjeevropskega prostora, predvsem Bolgarije, Romunije, Moldavije in Slovenije. Pri letošnji izvedbi projekta sodeluje 47 glasbenih mojstrov, od profesorjev do izkušenega in visoko kvalificiranega tehničnega osebja.