V Sloveniji so značilno prizorišče za noč čarovnic gradovi

V Sloveniji so značilno prizorišče za noč čarovnic, 31. oktober, gradovi. Blejski grad, pod katerega so že v nedeljo postavili srednjeveški tabor, se bo tudi letos za en dan prelevil v dvorec gnusa, strahu in trepeta. Mlajše otroke v četrtek dopoldne vabijo, da se zglasijo na grajskem parkirišču. Prejeli bodo navodila za raziskovanje gradu. A s seboj morajo pripeljati starše, da jih ne bi bilo samih doma strah. Starejši otroci in odrasli pa bodo lahko popoldne doživeli v živo nekatere najbolj kultne grozljivke.

Tudi grad Bogenšperk bo zadnji oktobrski dan začaran. Ljubitelji čarovniških skrivnosti in mistike bodo iskali skriti zaklad, se prebijali po poteh strašnega labirinta, ustvarjali čarovniške izdelke, izrezovali buče in se sprehodili skozi začarano tržnico. Program bodo zaokrožili z grajskim halloween partyjem, na katerem bodo mešali čarovniške koktejle in začarane napoje.

V Dvorcu Rakičan pri Murski Soboti, kjer se je tridnevno čarovniško rajanje začelo že v soboto, pa bo najbolj zakleto v sredo. Najprej bodo povabili na čarovniške predstave, na srednjeveški nastop z viteškim turnirjem, trebušnim plesom in ognjenim šovom, nekaj po 20. uri pa bodo prižgali grmado. Nastopi glasbenih skupin, ki bodo sledili, se bodo zavlekli v zgodnje jutranje ure.

Začarani ljubljanski živalski vrt, ki že vse od konca minulega tedna vodi na oglede zacopranih kotičkov, bo tudi v četrtek povabil na nočni ogled. Zadnje oktobrske dni pa lahko otroci in odrasli preizkušajo svoje meje poguma tudi v Rovih pod starim Kranjem. Začarani bodo tudi številni nočni klubi, ljubljanski Kinodvor pa bo za ljubitelje grozljivk v četrtek pripravil že 12. noč grozljivk, halloween horror maraton groze, gorja in gravža, v okviru katerega se bo zvrstilo pet filmov.

Noč čarovnic izvira iz keltskega praznika samhain

Noč čarovnic ima svoj izvor v keltskem prazniku samhain. Kelti so ga praznovali 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo v svet živih. Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva prekril halloween, kar je skrajšana oblika za "all hallows' eve" oz. za predvečer dneva vseh svetnikov.

Kelti so čas samhaina razumeli kot liminalno obdobje, ko je lažje preiti meje med tostranstvom in onostranstvom. Tako so verjeli, da je treba duhove, ki naj bi v tem času prišli na zemljo, pomiriti, da bodo ljudje in živina preživeli zimo. Zunaj so jim kot darove puščali hrano in pijačo. Prav tako so verjeli, da se v tem času na svoje domove vračajo duše prednikov. Prirejali so praznovanja, ki so se jih po takratnem verovanju udeležile tudi te duše, v maskah pa so hodili od hiše do hiše, deklamirali in v plačilo dobili hrano.

Tema navdaja človeka s tesnobnimi občutki

Čas v letu, ko večji del dneva prevladuje tema, sicer človeka navdaja s tesnobnimi občutki. Človek je živo bitje, ki deluje podnevi. Tema pa je tako lahko vir strahu, je za dejal zaslužni profesor za občo psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Marko Polič. Svetloba po njegovih besedah deluje neposredno na možgane in če je je malo, se to lahko izrazi kot depresivnost.

"Temo, ki ni najbolj prijetna okoliščina za človeka, lahko v sodobnem svetu premagujemo s pomočjo več umetne luči, ki pa je v preteklosti ni bilo veliko ali pa je sploh ni bilo," je spomnil. Tehnologija se danes po njegovih besedah postavlja kot nekakšen vmesnik med nami in okoljem in spreminja pogoje, v katerih živimo. Sodobna svetila lahko že precej posnemajo sončno svetlobo. Tako tema za nas ni več tak problem, kot je bila za naše prednike, ki so živeli bližje naravi in bili tudi bolj odvisni od nje.

Več ko je svetlobnih dražljajev, bolj smo budni. V temi prej postanemo zaspani, razen če nimamo kakšnih drugih načrtov, ki nas ohranjajo budne. Tudi načrti namreč določajo, kako se bomo počutili, je opozoril.