TO JE ZADNJI PREDLOG OBLIKOVANJA POKRAJIN: Ljubljana in Maribor bi imela poseben status, kaj pa Primorska?

Slovenija

Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Predvidoma bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.

Brezovnik je pojasnil, da bi bilo po oceni geografov z razvojnega vidika, upoštevaje obstoječih 20 upravnih sistemov, najbolj smiselno in tudi smotrno ustanoviti osem pokrajin. A bi tak model hkrati pomenil tudi izrazito močno in veliko osrednjeslovensko pokrajino s skoraj 770.000 prebivalci, na drugi strani pa izrazito šibko pomursko pokrajino s 117.000 prebivalci, ki že sedaj razvojno zaostaja.

Tako so prišli do nekaterih izjem, ki po Brezovnikovih besedah z nekaterih vidikov niso vsebinsko dobre, so pa pomembne, ker so upoštevali tudi predloge, ki so jih dobili iz lokalnih okolij, predvsem od občin. Poleg tega so upoštevali tudi vidik t. i. lokalne identitete.

Na tej podlagi so uspeli doseči konsenz o predlogu, "po katerem bi ustanovili deset pokrajin, s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor". Kot argument za slednje je Brezovnik navedel, da ti dve občini dosegata standard 100.000 prebivalcev, obe mesti sta urbani središči mednarodnega pomena in se ob ustrezni pravni ureditvi lahko intenzivneje vključujeta v pokrajine, na območju katerih se nahajata.

Strokovnjaki tako po njegovih besedah predlagajo, naj se odpre razprava o modelu osmih do desetih pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora. Omenjeni koncept izrazito homogenih pokrajin z med 100.000 do 200.000 prebivalci pa po njegovih besedah omogoča prehod v drugo fazo tega projekta, to je določitev pristojnosti in nalog pokrajin, sistema in virov financiranja.

Strokovna skupina je sicer sprva razmišljala o konceptu 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. Zadnji predlog, ki je objavljen na spletni strani projekta, jih predvideva deset: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Ob tem bi poseben status imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.

Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin v Idriji. Primorsko-notranjska pokrajina bi imela sedež v Kopru, sedež pokrajinskega sveta v Postojni, sedež sveta občin v Sežani.

Minister za javno upravo Rudi Medved je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal, da se vlada formalno v proces ni vključila, da pa spremljajo in podpirajo "način, kako se rojevajo ideje o pokrajinah". Dodal je, da so večkrat povedali, da če v zadnjih desetih letih pokrajin ni bilo možno ustanoviti od zgoraj navzdol, je prav, da je tokrat drugače. Najprej pa morajo župani doseči konsenz s snovalci, je dejal minister, ki ocenjuje, da procesu manjka še kar nekaj vsebine. Ga bodo pa vsekakor podpirali, je zagotovil.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Ištrijan |  18 .10. 2019 ob  12: 28
Ma zakaj Primorsko-notranjska?! Kakšno vezo ima primorska z notranjsko?! Če že in poudarjam če že! Naj bo Istrsko-notranjska (kar je samo po sebi sicer prav tako nelogično in netdružljivo!)!

Tej Slovenci ko slišijo besedo Istra takoj dobijo ošpice!