Mevlja, ki je bil zaslišan že v fazi preiskave, je spomnil, da so napravo za optično kontrolo centralnih ohišij - šlo naj bi za enega od starih strojev, ki naj bi jih predstavili kot nove in zanje dobili evropska sredstva - v Cimosovem obratu v Senožečah začeli izdelovati leta 2010 in jo dokončali naslednje leto, ko so Cimosove orodjarne formalno prešle pod Cimosovo hčerinsko družbo Cimat.

Račun za napravo je bil izstavljen drugi Cimosovi hčerinski družbi Sieva. Kot je navedel Mevlja, je tudi v obratu v Senožečah pozneje potekala hišna preiskava, pri čemer so policisti iskali dokazila, da so napravo res izdelali v Cimatu. Mevlja je poudaril, da so v Cimatu imeli dovolj usposobljen kader za izdelavo te in tudi drugih naprav, ter pojasnil, da bi se s prilagoditvami omenjeno napravo lahko uporabljalo tudi v razvojne namene. Po njegovi oceni je sicer realna vrednost tovrstne naprave bila okoli 300.000 evrov.

Mevlja je med drugim zanikal, da bi ga kateri koli od obtožencev kontaktiral ali mu kaj naročil v povezavi z omenjeno napravo ali družbo Sieva. Kot je še pripomnila priča, je napravo nazadnje videl pred 14 dnevi v senožeškem obratu in je tudi delala oz. opravljala svoj namen.

Od skupno desetih fizičnih oseb je na predobravnavnih narokih krivdo priznalo pet obtoženih.

Nekdanji vodilni v Sievi, Cimosu in mariborskem Simitu naj bi se dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za to, temveč bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa TAM kot nakup nove opreme. Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali kot dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama Sieva in Simit prodali kot nove. Po mnenju tožilstva so zamolčali, da so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.

Na računu družbe Sieva se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona iz evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun družbe Simit iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe Sieva in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov.