Mercator je vzpostavil projekt Iz domačih krajev, v okviru katerega je izdelkom slovenskega porekla v trgovinah namenil poseben prostor. Postavili so stojnice s slovenskim sadjem in zelenjavo, pozneje pa so uvedli še QR kode, ki kupcem omogočajo, da poleg porekla preverijo, kateri slovenski kmet je pridelek pridelal, so pojasnili za STA.

Lansko sezono so poseben prostor namenili tudi pridelkom Kmetijske zadruge Samooskrba Pomurje, ki deluje po načelu samopomoči, letos pa nameravajo to sodelovanje še okrepiti.

Dobavitelji se pojavljajo sami

Nekateri manjši dobavitelji jim sami predstavijo zanimive ideje in izdelke, z drugimi stik naveže Mercator. Sami spodbujajo razvoj izdelkov, ki so lokalne in regionalne posebnosti ter imajo potencial za širitev v tujino. V linijo izdelkov svoje trgovske znamke so uvedli izdelke lokalnega značaja, kar nameravajo v prihodnje še širiti.

Tudi Spar Slovenija povečuje število slovenskih izdelkov na svojih policah. Izdelke trgovske znamke Spar, ki so slovenskega porekla, so združili pod blagovno znamko Slovenija, moja dežela, sveže izdelke - sadje, zelenjavo in meso - pa še dodatno označijo, so pojasnili za STA.

Tudi k njim nekateri dobavitelji pristopijo sami, na druge pa se obrne trgovina. Na svoji spletni strani so denimo objavili vabilo k sodelovanju, s katerim nagovarjajo slovenske dobavitelje, naj jim posredujejo svoje ponudbe.

V Tušu stavijo na "Slovenske dobrote"

V Tušu so lokalne izdelke in proizvajalce povezali pod skupno blagovno znamko Slovenske dobrote, ki je sestavljena iz slovenskih lokalno pridelanih izdelkov, za katere so značilni čim bolj sonaravna pridelava surovin in tradicionalni ali inovativni postopki izdelave, so pojasnili za STA.

Izdelke omenjene znamke proizvajajo manjši lokalni proizvajalci, ki bi sami težko razvili izdelek in ga umestili na trg, z novo linijo pa zagotavljajo tudi kratko dobavno verigo. Blagovno znamko Slovenskih dobrot nameravajo v prihodnje še širiti.

V Trgovinah Jager, ki so zrasle iz majhnega družinskega podjetja in so prisotne v vzhodnem ter severovzhodnem delu Slovenije, razmišljajo, da bi izdelke manjših dobaviteljev na trgu ponudili pod skupno blagovno znamko, čeprav se s tem delno izgubi identiteta pridelovalca, kar lahko slabo vpliva na prodajo in njegovo prepoznavnost, so pojasnili za STA.

Skupna blagovna znamka za majhne dobavitelje?

Tudi pri njih se sodelovanje z lokalnimi dobavitelji začne na različne načine, včasih na pobudo trgovine, včasih proizvajalca. Obseg sodelovanja z lokalnimi dobavitelji širijo vsako leto, težavo pa opažajo v tem, da potrošnik še vedno premalo ceni lokalne proizvode in zanje pogosto ni pripravljen plačati višje cene kot za masovne industrijske proizvode.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) poudarjajo, da se zanimanje za slovenske pridelke in proizvode povečuje. V zadnjem času opažajo izboljšanje v sodelovanju med kmeti in trgovci. Vzpostavili so tudi žitno in zelenjavno verigo, kjer domači deležniki bolje sodelujejo kot v preteklosti, so povedali.

"Slovenski trgovci so se končno zavedli pomena slovenskih izdelkov in tega, da je treba ustvariti ter vzdrževati dobre odnose tudi s slovenskimi kmeti. Na zbornici se zato zavzemamo za enakopravne odnose znotraj te verige, v kateri mora imeti tudi kmet takšen zaslužek, ki bo pokril vsaj stroške," so poudarili.

"Vsi trgovci oderuhi"

Manj zadovoljni pa so v Loški mlekarni, ki sodi v sklop Loške zadruge. "Stanje se poslabšuje. Trgovci zahtevajo zakup polic, kar si mali ne moremo privoščiti. Radi bi izdelke, ki jih še ni, ki so zelo poceni, lokalni in še pa še ..." je za zapisala vodja mlekarne Cecilija Lukančič-Valič.

Na vprašanje, kaj so odločilni dejavniki pri tem, ali jih trgovec spusti na police, npr. cena, kakovost in lokalno poreklo, je odgovorila jedrnato: "Vse plus dobra zveza in zanje dober zaslužek." Še krajši je bil njen odgovor na vprašanje, kako na splošno ocenjuje sodelovanje s slovenskimi trgovci. "Vsi so zelo podobni oderuhi," je bila kritična.