Obveznica ima kupon v višini 3,65 odstotka, datumom zapadlosti pa je torej 25. november.

Slovenija si po navedbah finančnega ministrstva prizadeva za uvedbo novih tehnologij pri upravljanju dolga države in na splošno na finančnem trgu. Take izdaje in eksperimenti s tokeniziranim centralnobančnim denarjem predstavljajo pomembno stopnico k večji preglednosti in učinkovitosti finančnih trgov s širšo uporabo tovrstne tehnologije, so navedli na ministrstvu.

Čeprav je trenutno na finančnih trgih razširjenost tovrstne tehnologije majhna glede na vrednost izdaj oz. trgovanja, v državnem zakladništvu pričakujejo, da se bo pomen tehnologije razpršenih evidenc v naslednjih letih znatno povečal.

"Izdaja digitalne obveznice dokazuje pripravljenost Slovenije na področju najsodobnejše finančne tehnologije in jo uvršča v skupino najnaprednejših in inovativnih držav na globalnem finančnem področju," so prepričani na ministrstvu za finance.

Obveznico je Slovenija izdala v okviru poskusnega programa Evropske centralne banke za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji s centralnobančnim denarjem. Za denarni del poravnave izdaje je bila uporabljena rešitev DLT francoske centralne banke.

Kot organizator izdaje in upravljavec platforme za tokenizacijo DLT Neobonds je deloval francoski bančni velikan BNP Paribas.

Tehnologija razpršenih evidenc je sicer krovni izraz za tehnologije, med katere spada tudi veriženje blokov (blockchain).

Pri t. i. digitalnih obveznicah, ki so ustvarjene na tehnologiji razpršenih evidenc, se podatki zapišejo kot zaporedje transakcij oziroma vnosov in se shranjujejo v verigi blokov, katerih zaporedje in pristnost sta zavarovana z matematičnimi algoritmi, so na svojem profilu na družbenem omrežju Linkedin podrobneje pojasnili na finančnem ministrstvu.

Gre tako za koncept izdaje, pri katerem posledično ni potrebe po centralizirani evidenci, saj ima vsak udeleženec v shemi enako celovito evidenco o vseh drugih udeležencih. To omogoča preglednost, varnost in časovne prihranke pri obdelavi finančnih tokov.

Prednosti obveznice, izdane na tehnologiji razpršenih evidenc, so po pojasnilih ministrstva povečana preglednost, znižani stroški, hitrejša poravnava in izboljšana dostopnost državnih obveznic širšemu krogu vlagateljev.

V državnem zakladništvu tako na primer pričakujejo, da bo pilotna izdaja pritegnila pozornost tehnološko naprednejših mednarodnih vlagateljev in mlajše generacije ter privabila potencialne nove vire kapitala.