Prevolnik Rupel je dejala, da predlog novele spodbuja zaposlene, da bi več delali oziroma ostajali v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno bolj ugodna. Podjemne pogodbe bodo možne le za storitve, ki jih bo določil minister za zdravje, in le za tiste, ki so 100-odstotno zaposleni v javnem zavodu. Javni zdravstveni delavci bodo lahko tržno dejavnost opravljali le pri lastnem delodajalcu, če bo zavod izpolnjeval pogoje in tovrstno dejavnost organiziral.

Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bodo poleg zdravnikov potrebovali tudi zdravstveni sodelavci. Soglasje pa bo mogoče pridobiti le za delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri javnem zavodu ali koncesionarju, ne pa tudi za delo pri čistih zasebnikih. Soglasje bodo lahko izdali pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe. Pogoji za izdajo soglasja so, da javni zdravstveni zavod nima potrebe po dodatnem dopolnilnem delu, da delavec v celoti izpolnjuje svoje delovne obveznosti, in ne odklanja nadurnega dela, dežurstva, stalne pripravljenosti in vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, ter da ima zavod za to vrsto dejavnosti realiziran celoten program.

Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in v okviru mobilnega paliativnega tima ter za delo pri Rdečem križu, Slovenija Transplant, gorski reševalni službi, za gasilce, civilno zaščito in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu. Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je dodala, da je za vsako delo izven matične ustanove potrebno soglasje delodajalca. Pri opravljanju prej naštetih dejavnosti pa zdravstvenim delavcem ne bo treba izpolnjevati vseh pogojev in omejitev, ki jih predvideva novela. Tako bo med drugim lahko reševalec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem domu, delal tudi pri zasebniku, ki zagotavlja zdravstveno varstvo na javni prireditvi ali tekmi.

V okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu bodo zdravstveni delavci lahko opravljali tudi raziskovalno, pedagoško in strokovno delo. Predlog novele zakona predvideva tudi izjemo, in sicer bodo lahko javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Pogodbo bodo lahko sklenili za največ 12 mesecev z možnostjo podaljšanja. "Gre za zaščito javnih zdravstvenih zavodov," je dodala ministrica.

Kot primer takega strokovnjaka je Humar navedla kardiologa, ki izvaja posege skozi žilni sistem. "Če bi tu prišlo do velike novosti, ki bi prinesla spremembo v načinu zdravljenja, in bi bilo to znanje na razpolago samo v zasebnem sektorju, potem bi lahko javni zdravstveni zavod za določeno obdobje takega strokovnjaka zaposlil. V tem času bi strokovnjak ta poseg izvajal tudi v javnem zdravstvenem zavodu, istočasno pa tudi naučil zaposlene, da bi potem znali tak poseg opravljati samostojno," je pojasnila. Prevolnik Rupel je med ključnimi rešitvami predloga navedla tudi uvajanje merjenja efektivne obremenitve zdravstvenih delavcev. Metodologija za merjenje bo enotna, na ministrstvu pa jo vidijo kot orodje vodstev zavodov, ki bodo lahko na podlagi merjenja obremenitev odločali o soglasjih za delo drugje in o sklenitvi podjemnih pogodb.

Predlog novele zakona natančno opredeljuje tudi javno zdravstveno službo, javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki jo bo po novem določala vlada, in uvaja zdravstvene regije. Slednje bodo predvidoma oblikovane podobno kot območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Določa tudi, da se dobiček javnih zavodov porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Predlog novele kategorizira bolnišnice, in sicer na specialne, splošne, terciarne bolnišnice in na univerzitetni klinični center ter definira tudi dnevne bolnišnice.

Obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo bo, če bo novela sprejeta v taki obliki, veljala za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži, ne več le za zdravnike. "Ker bodo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključeni vsi delavci, bodo obremenitve bolj enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki sedaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni," je pojasnila Prevolnik Rupel. Humar je dodala, da bo vključevanje v neprekinjeno zdravstveno varstvo veljalo tudi za koncesionarje, nevključevanje pa bo lahko tudi razlog za odvzem koncesije. Novela ukinja avtomatično podaljševanje koncesij, prepoveduje pravni promet z njimi in jih veže na izvajalca zdravstvene dejavnosti, njegov pravni status in dejanskega lastnika v času izdaje koncesijske odločbe.

Prevolnik Rupel si od zakona obeta predvsem večjo preglednost, boljšo informiranost in bolj urejeno stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Podpredsednik vlade Matej Arčon pa je na novinarski konferenci dejal, da gre za "ključen zakon v nizu sprememb zdravstvenega sistema, zakon, s katerim nam bo uspelo ubraniti javno zdravstvo". Po njegovih besedah bo morda na kratki rok nekaterim povzročil bolečine, na dolgi rok pa bo "končno ozdravil kronične bolezni zdravstvenega sistema, ki se vlečejo že dolga leta". Vlada bo predlog zakona zdaj poslala državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku.