Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da je Slovenija že uskladila zakonodajo glede ločenega zbiranja odpadnega tekstila v skladu z evropsko direktivo. Kot so navedli, to področje urejajo zakon o varstvu okolja, ki določa ločeno zbiranje odpadkov glede na vrsto in lastnosti, uredba o odpadkih, ki predpisuje obvezno ločeno zbiranje tekstila na nacionalni ravni, in uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, ki od izvajalcev javnih služb zahteva zagotavljanje zmogljivosti za ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih.

Dodajajo še, da je ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila v zbirnih centrih v Sloveniji obvezno že od leta 2017. "Za odpadni tekstil velja hierarhija ravnanja z odpadki, medtem ko rabljena oblačila niso obravnavana kot odpadek. Za spodbujanje ponovne uporabe rabljenih oblačil so v Sloveniji prisotni različni ukrepi, kot so izmenjevalnice, popravljalnice in centri ponovne uporabe," navajajo na ministrstvu.

Ker se pri ljudeh glede na opozorila o novostih na področju ločevanja tekstilnih odpadkov pojavljajo določene nejasnosti, kam naj po novem odlagajo odpadne tekstilne izdelke, smo se za pojasnila obrnili tudi na Humano, ki ima po Sloveniji posebne zabojnike za tekstil. Na Humani opozarjajo, da se ta evropska direktiva, ki je z novim letom vstopila v veljavo, "popolnoma napačno komunicira". Kot poudarjajo, Humana lahko prevzema le del tekstila, ki je še vedno uporaben, "to je jasno tako iz navodil na naših zabojnikih kot dogovorov s komunalnimi podjetji. Tisti odpaden, umazan in raztrgan tekstil ter krpe pa sodijo v komunalne zbirne centre, kjer bodo vedeli, kako naprej ravnati s takšnim tekstilnim odpadkom," poudarjajo.

V Humanin zabojnik torej tako kot do sedaj sodijo oblačila, obutev, modni dodatki (torbice, pokrivala, šali ipd.), hišni tekstil (posteljnina, zavese, prti, brisače ipd.), torej rabljen, a še uporaben tekstil, oblačila in obutev. "V Humanin zabojnik pa ne sodi: strgan in umazan tekstil, krpe, cunje, tekstilni polizdelki in šiviljski ter usnjarski ostanki. To morajo ljudje še vedno odpeljati na komunalne zbirne centre," opozarjajo. "Pred oddajo oblačil v zabojnik Humana je torej zelo pomembno premisliti in izločiti tista, ki so popolnoma obrabljena, strgana, uničena. Taka ne sodijo v naš zabojnik, ampak v zabojnik za odpadni tekstil na zbirnih centrih," še navajajo. 

"Ključno pri tem je, da ljudje oblačila oddajo v plastičnih vrečkah, saj so tako zaščitena pred vlago in umazanijo. Samo tako oddana oblačila so potem primerna za ponovno uporabo. Na tem mestu lahko pozovemo prebivalce, da naj se ljudje ne bojijo dati v zabojnik tudi kvalitetna oblačila, saj lepo poskrbimo za njih, skrbno sortiramo vsak kos posebej," dodajajo na Humani.

Tudi pri obalnih komunalnih podjetjih se zaradi nove evropske direktive nič ne spreminja glede zbiranja odpadnega tekstila. Na Marjetici Koper pojasnjujejo, da ne glede na novo zakonsko uredbo že več kot desetletje spodbujajo občane k ločenem odlaganju tekstila. V ta namen imajo postavljenih 25 zabojnikov na območju, kjer delujejo. Komunalno podjetje pa odpadkov ne obdeluje, temveč jih predaja lokalnemu prevzemniku, kateri skrbi za obdelavo oziroma predelavo. Kot poudarjajo, gre pri tekstilu "za zahteven odpadek iz stališča predelave – reciklaže, zaradi velikega števila različnih sintetičnih primesi v materialih za oblačila".

Tudi Komunala Izola ima vzpostavljeno ločeno zbiranje odrabljenega tekstila oziroma tekstilnih izdelkov in obutve že od leta 2005. V ta namen ima v občini Izola na 12 ekoloških otokih postavljene namenske rumene zabojnike, v katere lahko občani odlagajo vse vrste odrabljenega tekstila in obutev. "Komunala Izola tovrstnih odpadkov ne obdeluje. Za nadaljnjo obdelavo in recikliranje v občini Izola zbranih tekstilnih odpadkov skrbi pogodbeni prevzemnik," so še zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

Kot še navajajo, lahko občani "uporabne, dobro ohranjene tekstilne izdelke in obutev brezplačno oddajo v naš Center uporabnih predmetov (CUP) na naslovu Muzčeva ulica 7 v Izoli in na lokaciji zbirnega centra Komunale Izola". Prek CUP-a uporabnike ozaveščajo o tem, da ni vsak odrabljen tekstilni izdelek nujno odpadek, zato poskrbijo, da se dobro ohranjeni tekstilni izdelki in obutev preko izmenjave v čim večji meri predajo novim uporabnikom.

Okolje Piran ima v piranski občini postavljenih 18 zabojnikov za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov, kamor lahko uporabniki odlagajo vse vrste odpadnega tekstila, vključno z oblačili, obutvijo, krpami in podobnimi materiali. Odpadni tekstil lahko občani brezplačno predajo tudi na Zbirnem centru v Dragonji. Komunalno podjetje odpadkov ne obdeluje, ampak zagotavlja njihovo pravilno zbiranje in predajo ustreznim izvajalcem. "Za nadaljnjo obdelavo tekstilnih odpadkov skrbi pooblaščen prevzemnik, s katerim imamo sklenjeno pogodbo. Pooblaščeni partnerji prevzamejo zbrani tekstil, ga ločujejo glede na uporabnost ter poskrbijo za recikliranje ali ponovno uporabo," pojasnjujejo na Okolju Piran.