Po predlogu novele bi bilo delo zaposlenih v javnih zdravstvenih ustanovah pri tako imenovanih čistih zasebnikih razen v redkih izjemah prepovedano. Bi bila pa sočasna zaposlitev v terciarni javni ustanovi in pri čistem zasebniku omogočena vrhunskim strokovnjakom z najmanj 20-letnimi izkušnjami. A bodo morali vrhunski strokovnjaki najprej zapustiti javno zdravstvo in se zaposliti pri zasebnikih, da se bodo lahko, če bodo zainteresirani, pod omejenimi pogoji vrnili pomagat v javne ustanove, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Po oceni zbornice bi to lahko vodilo v odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov, posledično pa v zmanjšanje števila opravljenih zdravstvenih storitev. Beović je spomnila na anketo zbornice, v kateri je veliko zdravnikov, ki so v javnem zdravstvu zaposleni le delno, napovedalo odhod v zasebni sektor. Najbolj bi lahko bile po njenih besedah na udaru stroke, v katerih v Sloveniji dela majhno število zdravnikov specialistov. "Slabo pa bo to seveda tudi za majhne oddelke po Sloveniji, kjer bo zadoščalo, da se bo za to odločil en sam zdravnik. Že ob odhodu enega samega zdravnika lahko taka majhna dejavnost propade," je opozorila Beović.

Člen predloga novele, ki predstavlja izjemo za vrhunske strokovnjake, bi po njenem mnenju zajel le majhno število zdravnikov. Med njimi je denimo izpostavila plastične kirurge - nekateri trenutno opravljajo tržno dejavnost, hkrati pa sodelujejo tudi v javnem zdravstvenem sistemu. Predlog novele bo, če ga bo DZ sprejel v trenutni obliki, poleg prepovedi dela pri zasebnikih strokovnim direktorjem in predstojnikom prinesel še prepoved kakršnega koli sodelovanja s koncesionarji.

Predsednica zbornice je ob tem opozorila, da je že zdaj težko motivirati zdravnike, da postanejo predstojniki oddelkov, saj položaj prinaša veliko odgovornost. V primeru omenjenih prepovedi bodo vodstvena mesta zdravnikom še manj zanimiva, je dejala. Pri napovedi nagrajevanja zdravnikov za dodatno delo po manj obdavčenih podjemnih pogodbah pa je predsednica zbornice opozorila, da bo to mogoče le ob določenih pogojih. "Ne bo pa spremenjena organizacija dela in nagrajevanje za osnovno delo, ki bi pritegnilo zdravnike, da ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu, in jih motiviralo, da naredijo več," je dodala.

Zdravniška zbornica sicer zadnje različice predloga novele še ni prejela. Ob tem je Beović poudarila, da so se s predsednikom vlade Robertom Golobom na sestanku dogovorili, da bo zbornica sodelovala pri oblikovanju novele, a se to ni zgodilo. Tudi v Slovenskem zdravniškem društvu so v sredo poudarili, da z zadnjo verzijo predloga novele niso seznanjeni, da pa bi morala biti novela usmerjena v povečanje izkoristka obstoječih zdravstvenih kapacitet.

V državi, kjer je povpraševanje po zdravniškem delu večje od razpoložljivih kapacitet, po njihovem prepričanju ni smiselno omejevati dela zdravnikov preko njihovega rednega delovnega časa. Z rednim delom obstoječe število zdravnikov ne zadošča za izpolnitev vseh potreb bolnikov, zato bi bilo smiselno, da bi zakonodajalec spodbudil dodatno delo zdravnikov, je v sporočilu za medije navedel glavni strokovni svet društva.