Tovrstna nihanja in izmenična rodnost od enega leta do drugega sicer niso neobičajna in so celo do neke mere pričakovana. V letu, ko je rodnost večja, gredo namreč vsa hranila v plodove in jih "zmanjka" za naslednje leto, je navedla Veselova. Posledice so sicer odvisne tudi od dela na samih nasadih. Če se drevesa namaka in so dobro prehranjena, jo bodo morda še kar dobro odnesla, tam, kjer te možnosti ni - npr. ker so tla preplitva - pa bodo rezultati slabši. V izogib še večjim nihanjem med eno in drugo sezono vodja centra za oljkarstvo opozarja na pomen temeljitih rezov v spomladanskem času, da torej pridelovalci na drevesih ne pustijo preveč rodnega lesa.

K slabši letini so letos sicer prispevala tudi temperaturna nihanja. Ob hladnem in deževnem vremenu v aprilu in maju je do cvetenja prišlo kasneje kot običajno, hkrati pa je bil prehod na visoke temperature zelo hiter, kar je lahko prineslo težave pri oploditvi.

Zaradi vsega omenjenega se oljkarji letos soočajo s količinsko slabo letino, a z velikimi razlikami med posameznimi lokacijami, včasih celo znotraj istega nasada. Če so v Goriških Brdih imeli v glavnem zelo slab pridelek, pa so v slovenski Istri kljub vsemu tudi takšni nasadi, kjer so uspeli pridelati tudi do 90 odstotkov normalne letine.

Od škodljivcev pa so še največ težav letos imeli z oljčno muho, ki se je pojavila že zelo zgodaj, v začetku julija, in nato močno napadla rastline od konca avgusta dalje. Ob tem je bila Veselova kritična do neživljenjskih omejitev pri uporabi sicer dovoljenih sredstev proti muhi, ki pa jih kmetje ne smejo uporabljati v istem obsegu kot drugod po EU, zaradi česar se lahko ob večjem napadu škodljivcev izkažejo za neučinkovita.