Vzroki za godrnjavost, ki spremlja občutek lakote, so v nekaterih procesih, ki se zgodijo telesu, ko potrebuje hrano, in so odvisni od ravni glukoze v krvi ter določenih genov.

Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe v hrani se razgradijo na preproste sladkorje (kot je glukoza), aminokisline in proste maščobne kisline. Ta hranila prehajajo v krvni obtok, od koder se razporedijo po organih in tkivih ter uporabijo za energijo. Ko mine nekaj časa po zadnjem obroku, začne količina teh hranil, ki krožijo v krvnem obtoku, upadati. Če se raven glukoze v krvi dovolj zniža, bodo možgani to zaznali kot življenjsko nevarno situacijo.

Ko lakota potrka na vrata, preproste stvari, kot sta koncentracija in smiselni pogovor, lahko postanejo težke. Težje lahko postane tudi vedenje v okviru družbeno sprejemljivih norm, kot sta obvladovanje jeze in razdražljivosti.

Poleg tega se zaradi hipoglikemije (pomeni znižano raven glukoze v krvi in se lahko pojavi pri vseh oblikah sladkorne bolezni, pa tudi pri ljudeh, ki sladkorne bolezni nimajo) sproži protiregulacijski odziv, ki lahko povzroči potenje, strah, tahikardijo, hipertenzijo, palpitacije, angino in aritmije. Dejavnikov, ki pripomorejo k hipoglikemiji, je mnogo. Med te dejavnike med drugim spadajo podhranjenost, neredni/izpuščeni obroki, post ali spremembe v prehrani ter slabo razmerje med telesno aktivnostjo in vnosom. Zmerne simptome hipoglikemije brez izgube zavesti ali nevroloških simptomov ublažite s takojšnjim vnosom sladkorja.

Ko raven glukoze v krvi pade na določen prag, možgani pošljejo ukaze več organom v telesu, da sintetizirajo in sproščajo hormone, ki povečajo količino glukoze v krvi, vključno z adrenalinom in kortizolom.

Omenjena hormona sta pravzaprav stresna hormona, ki se sproščata v krvni obtok v vseh vrstah stresnih situacij. Tako kot bi lahko v jezi na nekoga zakričali kot odgovor na stres – poplava adrenalina, ki jo prejmete, lahko sproži podobno reakcijo.

Drug razlog, zakaj je lakota povezana z jezo, je ta, da tako adrenalin kot kortizol nadzorujeta skupne gene. Produkt enega takega gena je nevropeptid Y, naravna možganska kemikalija, ki se sprošča v možganih, ko ste lačni. Ta nevropeptid velja za potencialnega stimulanta prenajedanja.

Poleg tega, da vpliva na nadzor lakote, nevropeptid Y uravnava tudi jezo ali agresijo. V skladu s tem ljudje z visokimi ravnmi nevropeptida Y ponavadi kažejo tudi visoko stopnjo agresije. Medtem ko številni fizični dejavniki prispevajo k jezi, igrajo vlogo tudi psihosocialni dejavniki. Kultura vpliva na to, ali izrazite verbalno agresijo neposredno ali posredno.