Po vsem svetu danes zaznamujemo svetovni dan meteorologije, ki tokrat poteka pod krovno tematiko Prihodnost vremena, podnebja in vode za vse generacije. V središču je tako poziv, naj izpolnimo svojo odgovornost in zagotovimo, da bodo prihodnje generacije deležne boljšega jutri.
PRVA METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V PIRANU ŽE V 18. STOLETJU: Bo to leto preobrazbe ali cincanja?
Slovenija
Svetovni dan meteorologije vsako leto obeležujemo 23. marca, na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji. Slovenija je njena članica od leta 1992, zastopa jo Agencija RS za okolje. S svetovnim dnevom meteorologije podčrtujemo ključni prispevek nacionalnih meteoroloških in hidroloških služb k varnosti in dobrobiti družbe. Običajno ga vsako leto spremljajo številni dogodki po vsem svetu.
Svetovna meteorološka organizacija je bila ustanovljena leta 1873 na Dunaju - v času, ko je bilo onesnaževanje zaradi industrijskih in človeških dejavnosti še na začetku.
Letošnji svetovni dan meteorologije torej sovpada z njeno 150-letnico. "V vsem tem času smo nacionalne meteorološke in hidrološke službe zbirale in standardizirale podatke, ki podpirajo vremenske napovedi, ki jih zdaj jemljemo za samoumevne," je ob tej priložnosti zapisal generalni sekretar organizacije Petteri Taalas. "Povpraševanje po našem strokovnem znanju in naši znanosti še nikoli ni bilo večje," je dodal.
Opozoril je, da vreme, podnebje in voda ne poznajo državnih ali političnih meja. Organizacijo zato pri njenem delu vodi potreba po mednarodnem sodelovanju. Taalas je zagotovil, bo tako tudi v prihodnje, saj si prizadevajo za svet, ki je bolj odporen na ekstremne vremenske, podnebne, vodne in druge okoljske dogodke.
Zaradi toplogrednih plinov je povprečna temperatura na svetu danes za več kot 1,1 stopinje Celzija višja kot pred 150 leti. Naše vreme je bolj ekstremno, oceani toplejši, gladina morja se je dvignila, ledeniki in led pa se topijo. Hitrost podnebnih sprememb se pospešuje. "Leto 2023 mora biti leto preobrazbe, ne pa cincanja," je v sporočilu zapisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.
Tudi na slovenskih tleh imajo meteorološka opazovanja dolgo tradicijo, prva znana so potekala že v 18. stoletju v Piranu. Na Agenciji RS za okolje so ga obeležili že v torek z okroglo mizo, na kateri so udeleženci izpostavili, da bogat meteorološki arhiv ni nekaj samoumevnega, ampak rezultat truda in vztrajnosti več tisoč opazovalcev.