Vlaganje v zdravje in varnost na delovnem mestu pomeni investicijo, ne stroškov, poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tako delodajalce kot delavce pozivajo, naj se tega zavedajo in tudi upoštevajo. Prizadevajo si za večjo kulturo varnosti, ki je danes še na sorazmerno nizki ravni.

V okviru omenjene evropske kampanje, ki se je začela aprila lani in se končuje novembra letos, so spodbujali delodajalce k prevzemanju pobude na področju varnosti in zdravja pri delu ter jih ozaveščali o pomenu posvetovanja z delavci.

Prav tako so spodbujali delavce in njihove predstavnike k dejavnemu sodelovanju z delodajalcem. Temeljno sporočilo kampanje je namreč, da je za uspešno preprečevanje tveganj nujno dejavno sodelovanje delodajalcev in delavcev.

Po rezultatih Panevropske javnomnenjske ankete o varnosti in zdravju pri delu v Sloveniji 43 odstotkov delavcev meni, da imajo starejši od 60 let pogosteje nezgode pri delu kot drugi delavci, medtem ko je evropsko povprečje skoraj polovico nižje.

Vzroki stresa sta obseg delovne obremenitve in negotovost zaposlitve

Kot glavne vzroke stresa na delovnem mestu pa je 63 odstotkov slovenskih anketirancev navedlo število opravljenih delovnih ur ali obseg delovne obremenitve ter reorganizacijo in negotovost zaposlitve. Psihosocialna tveganja bodo sicer v ospredju naslednje evropske kampanje, ki se bo začela aprila prihodnje leto.

Delodajalci so po navedbah ministrstva za prvih osem mesecev letošnjega leta na Inšpektorat RS za delo prijavili 6167 nezgod pri delu, kar je sicer 1315 manj kot v enakem obdobju lani. Zaradi nezgod pri delu je do konca septembra letos umrlo 16 delavcev, v enakem obdobju lani pa 17.