Podnanos je rojstni kraj Stanka Premrla, avtorja glasbe slovenske himne. Zdravljico Franceta Prešerna je uglasbil leta 1905 in kljub temu, da je bilo uglasbitev različnih avtorjev že preko 20, je prav Premrlova postala med pevci najbolj priljubljena in tako leta 1991 skupaj s sedmo kitico Prešernove pesmi tudi slovenska himna.
Prebivalce Podnanosa, pred vojno se je kraj v Vipavski dolini imenoval Šembid, zato zaboli, ko slišijo napovedi, da bo "orkester zaigral Prešernovo Zdravljico". "Naš največji pesnik je sicer prispeval besedilo, toda nikjer ne poudarijo, da je glasbo zanjo, še posebej če gre zgolj za instrumentalno izvedbo himne, napisal Stanko Premrl. Prešernove Zdravljice brez Premrlovih not in njegove kompozicije ne moremo zapeti," je povedal predsednik Turističnega društva Podnanos Stojan Vitežnik.
Premrlova uglasbitev Zdravljice je nastala med njegovim študijem na konservatoriju na Dunaju, objavil pa jo je leta 1905 v reviji Novi akordi. Prve takte napeva, prvo temo melodije je zasnoval med počitnicami pri sorodnikih na Lozicah pri Podnanosu, note pa je zapisal kar na staro papirnato vrečko, da mu napev ne "bi ušel iz ušes". Tako je namreč sam zapisal v svoj dnevnik. Pozneje je glasbo dodelal in jo kot komaj 25 letni mladenič objavil.
"Ni nam poznano, zakaj je prav njegova uglasbitev postala najbolj priljubljena med pevci in poslušalci, saj poznamo preko 20 različnih uglasbitev. Mogoče zaradi spevnosti melodije, mogoče pa zato, ker nosi v sebi nekakšno domovinsko noto," je povedal Sebastjan Rosa, ki je raziskoval zgodovinsko ozadje nastanka slovenske himne.
Tudi nastanek besedila Zdravljice povezujejo s Podnanosom. "Zgodba o slovenski himni se pravzaprav lahko začne z letom 1843, ko je takratni šembidski vikar in vsem poznani učitelj vinogradništva in vinarstva Matija Vrtovec v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil poziv z naslovom Vinske trte hvala, v njem pa dejansko poziva 'prvega slovenskega pevca, pevca ljubezni', kot ga je imenoval, naj spesni hvalospev vinski trti. Poziv je bil namenjen Francetu Prešernu in domnevamo lahko, da se je na ta poziv odzval," je še povedal Rosa.
Skladatelj in duhovnik Stanko Premrl je bil stric slovenskega narodnega heroja Janka Premrla - Vojka in njegove sestre Radoslave (Rade), ki se je poročila s pisateljem Borisom Pahorjem.
Sorodne vsebine:
V Mestni galeriji Piran razstava Arte Colta