Komentarji na našem Facebooku

Pod objavo članka o grozljivem dvojnem umoru, ki je pretresel Slovenijo, se je na našem Facebooku usul plaz komentarjev, v katerih prevladujejo kritike policiji, vezane na (ne)ukrepanje ob prijavi zalezovanja. "Tudi če ga prijaviš, kaj se pa naredi, da se žrtev zaščiti? Nič ne naredijo, popolnoma nič," "Nisem še zasledila, da bi policija kdaj ukrepala. Pokličeš, pa dobiš odgovor: 'Ja gospa, saj tudi gasilci ne pridejo, dokler ni ognja.' Aha, torej nekdo mora umeti. Ja to je naša država, sramota!", je le nekaj zapisov komentatorjev.

Zaradi burnih odzivov javnosti smo se obrnili na policijo, kjer so nam na Generalni policijski upravi (GPU) pojasnili, kaj stori policija v primeru zalezovanja, kako prijaviti zalezovanje in kaj lahko stori žrtev zalezovalca. Na naše vprašanje, kako odgovarjajo na komentarje, da policija v primerih prijave zalezovanja pogosto ne stori nič ali premalo, nismo prejeli odgovora.Tudi na odgovor na vprašanje, koliko prijav zalezovanja letno prejmejo na Policijski upravi (PU) Koper, še čakamo.

Komentarji na našem Facebooku

Kaj je zalezovanje?

Zalezovanje lahko označimo kot psihično nasilje nad drugo osebo. Pri tem ni nujno, da sta bila zalezovalec in žrtev kakorkoli povezana (npr. nekdanja partnerja in podobno). Zalezovalec lahko ima napačno utvaro, da sta z žrtvijo nekako povezana in ji lahko zaradi tega posveča pozornost (tudi v obliki pošiljanja daril), kar pa je za žrtev lahko nadležno. Ravnanja zalezovalca se lahko stopnjujejo, saj nekako ne sprejme zavrnitve in s tem se poveča možnost, da zalezovanje preide v neposredno nasilje nad žrtvijo, pojasnjujejo na policiji in dodajajo, da stroka pozna več vrst zalezovalcev.

Prijava zalezovanja je lahko tudi anonimna

"Zalezovanje je priporočljivo prijaviti policiji, ki bo glede na vsebino in okoliščine zbrala vsa potrebna obvestila in dokaze in izvedla ukrepe za zaščito žrtve," pravijo na GPU. V nujnih primerih se zalezovanje prijavi na telefonsko številko 113, v drugih primerih pa na najbližji policijski postaji ali na anonimni telefonski številki 080 1200. "Pri anonimni prijavi je pomembno, da vsebuje čim več informacij tako o žrtvi kot o zalezovalcu, sicer policija ne more takoj ukrepati," poudarjajo. "Policisti upoštevamo posebnosti posameznih protipravnih ravnanj in želje žrtev, npr. v okviru možnosti žrtvi omogočimo razgovor s policistko ali policistom, odvisno od njenih želja," dodajajo.

Kaj storijo policisti, ko prejmejo prijavo zalezovanja?

"Ena največjih bojazni vseh kriminalcev (storilcev) je, da bi jih ujeli in kaznovali. Seveda se to ne bo zgodilo, če policija ne bo obveščena o dogodku in ne bo začela preiskave. Žrtev se mora zavedeti, da za ravnanje storilca ni kriva, samo zalezovanje pa se praviloma samo po sebi ne bo končalo," pojasnjujejo.

Policisti lahko sprejmejo različne ukrepe, da žrtev obvarujejo pred zalezovanjem ali drugimi oblikami nasilja, "vendar za to potrebujejo čim kakovostnejše informacije o oblikah nasilja nad žrtvijo: opis nasilja, zalezovanja, čas in kraj, kjer se zalezovanje ali nasilje dogaja, informacije o ljudeh, ki kar koli vedo o tem, razne zapise o izrečenih grožnjah v pismih, e-pošti, SMS-sporočilih, ..."

Kdaj izreče policija prepoved približevanja?

Zalezovanje je tudi ena izmed izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini (pogoj za to je, da sta nasilnež in žrtev v sorodstveni vezi ali pa sta bila v njej v preteklosti), odgovarjajo na policiji. "Namen zalezovalca v takšnih primerih je, da želi svojega nekdanjega partnerja ali partnerko z različnimi potezami prisiliti v ponovno razmerje ali pa se maščevati za zavrnitev. V teh primerih lahko policija izreče ukrep prepovedi približevanja v skladu s 60. čl. Zakona o nalogah in pooblastilih policije," pojasnjujejo.

Za grožnje do šest mesecev, za zalezovanje do tri leta zapora

Za zalezovanje kazenski zakonik predpisuje denarno kazen ali kazen zapora do dveh let, v primeru zalezovanja mladoletne ali slabotne osebe tudi do treh let. Za grožnjo zoper življenje ali telo, premoženje velike prednosti ali bližnjo osebo je predpisana denarna kazen ali do šest mesecev zaporne kazni. Če napadalec grožnjo podkrepi z grdim ravnanjem, orožjem ali nevarnim orodjem, se ga kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Kaj storiti v primeru napada?

Policija svetuje, da se o zalezovanju obvesti tudi prijatelje, sorodnike, sodelavce in druge osebe, ki jim žrtev zaupa. "Ženske so žrtve napadov, ker jih napadalci ocenjujejo kot šibkejše. V primeru neposrednih groženj (ali v skrajnem primeru) napada, priporočamo, da se žrtev umakne in ne zoperstavi. Občasno pomaga tudi umirjen odziv ali preprosto se sploh ne odzvati."

Splošni nasveti policije za žrtve zalezovanja:

• Beležite si storilčeve grožnje, klice, sporočila, dogodke oziroma vse v zvezi z zalezovanjem.
• Po potrebi zamenjajte telefonsko številko in je ne objavite v telefonskem imeniku.
• Ohranite staro številko (na katero kliče zalezovalec), ki naj bo preusmerjena na telefonski odzivnik.
• V primeru, da vam storilec pošilja SMS-e in vas nadleguje po mobilnem telefonu, o tem obvestite telefonskega operaterja.
• Začnite uporabljati nov elektronski naslov. Starega ohranite, a ga ne uporabljajte. Sporočila, ki vam jih pošilja zalezovalec, boste lahko izročili policiji.
• Če se preselite, ne objavljajte svojega domačega naslova, uporabljajte poštni predal.
• Zagotovite si hišni alarm.
• Ne pregovarjajte se s storilcem in se z njim ne pogajajte. Razumski argumenti zanj niso pomembni in nimajo nobene teže pri preprečevanju njegovega vedenja.
• Čim bolj omejite vse kontakte z zalezovalcem. Kakršen koli kontakt s storilcem še poslabšuje situacijo. V primeru, da se na storilčeve vztrajne klice, pošiljanje sporočil odzovete, je to zanj sporočilo, da se vztrajnost "splača" in da v končni fazi doseže svoj cilj. Za storilca je bistven kontakt z žrtvijo, tako pozitiven kot negativen.
• Zagotovite si pomoč in podporo družine in prijateljev. Povejte jim, kaj se vam dogaja.
• Grožnje in zalezovanje storilca prijavite policiji!