Roberto Biloslavo je uvodoma spomnil na vzroke krize, ki se je pričela v ZDA, spomnil pa je tudi na težave v Sloveniji, kjer se je prav tako veliko hazardiralo s krediti, pojavljali so se tajkunski, managerski prevzemi.

"Čas je tudi, da se obrnemo vase in počistimo pred svojim pragom. Kriv je tudi razpad sistema vrednot in pomanjkanje družbene odgovornosti. Če želimo spremeniti situacijo, moramo postoriti nekaj pri sebi. Tukaj vidim rešitve," je povedala Marta Turk. Seveda brez izvoza in dodane vrednosti ne bo šlo, je nadaljevala predsednica Gospodarske zbornice Osrednje slovenske regije.

"Velike so seveda težnje po privatizaciji šolstva in zdravstvenega sistema, tukaj so sedaj tudi vzroki za razgradnjo socialnega sistema in srednjega razreda. Vsekakor ni razveseljujoče videti veliko nezaposlenost med mladimi diplomanti, verjamem tudi, da imajo mladi veliko za očitati starejšim generacijam," je še dopolnila svojo misel. 

"Nahajamo se v bančnem krču. Banke bi morale nadaljevati s kreditiranjem gospodarstva, da se zaključi pričete projekte," je bil jedrnat podjetnik Peter Lovrečič.

Damijan Dolinar iz Unicredit banke je poudaril, da se je končalo obdobje poceni denarja. "Vsak si je mislil, da mora kupiti nepremičnino, sicer bo zamudil vlak. Sprva se zdi, da je bančni nadzor Banke Slovenije popustil, vendar je bančne regulatorje dejansko težko nadzirati, samonadzor bi moral biti tudi drugje. Dejansko je cel sistem zdrvel v neko brezno," je rekel Gortan.

Delovno mesto je vrednota!

Miloš Šturm iz Hidrie je razložil: "Privatizacija in denacionalizacija sta bila problem, ker nista bila prav izvedena. Dobili smo lastnike kapitala, ne pa lastnike tovarn. Lastnina je sicer zelo lepa, pozabili pa smo na to, da je to tudi velika odgovornost. Dvajset let smo se lepo imeli, malo se oleniš, odebeliš in nisi več tako gibčen. Ta kriza pa je malo bolj problematična, ker je kriza vrednot. Z njo sta prišli še gospodarska in finančna kriza."

Mag. Ernest Gortan iz Intereurope je sprva povedal, da zanj "kriza nima le slabšalnega pomena, ampak je kriza tudi priložnost, možnost za prestrukturiranja in iskanje novih priložnosti." Presenečen je bil nad podatkom, da produktivnost v Sloveniji niti v eni panogi ni konkurenčna isti panogi v Evropi.

"Ta produktivnost pomeni tudi strukturne probleme, pomanjkanje informatike in nekonkurenčen poslovni model, ne samo, koliko izdelkov proizvede posamezen delavec. Bilanco podjetij so v večji meri krojile finančne naložbe kot pa osnovna dejavnost. Obdavčitev naših družb je tudi bistveno bolj neprimerna," je še razložil Gortan.

Rešitev vidi v optimizaciji procesov, investicij in razdolžitev oziroma dezinvestiranje, kar je po svoje paradoks, vendar se da tudi to narediti. Rezerv je še veliko. "Intereuropa je lep primer, kako se da podjetje tudi v teh časih postaviti v primerne tirnice," je poudaril svojo misel.

Varčevanje uničilo notranjo potrošnjo in vzpodbudilo izvoz

"Če ljudje manj trošijo, se v notranjem trgu proda manj izdelkov in storitev. V tem primeru se mora podjetnik obrniti na tuje; če želi uspeti v tujini, mora biti konkurenčen in investirati. Tako se hitro znajdemo v začaranem krogu," je nadaljeval razpravo Roberto Biloslavo. Marta Turk mu je pritrdila in razložila še gospodarsko sliko Primorske regije, kjer je veliko manjših podjetij z malo zaposlenimi, taka pa le stežka prodrejo v tujino, tudi če imajo dobre ideje in izdelke. Tudi velika podjetja ne zaposlujejo. V slovenskem okolju imamo veliko predpisov, tako slovenskih kot evropskih, ki jih še preveč dobesedno upoštevamo, kar velikokrat zavira podjetništvo.

V Evropi se sicer že nekaj let govori o družbi znanja. Ta se v praksi materializira predvsem na Kitajskem, kar odnaša tudi delovna mesta na tuje.  Država bi se morala predvsem lotiti investicij na sektorju gradbeništva, s poudarkom na drugem tiru. "Gradbeništvo je zaradi multiplikativnih učinkov zelo pomembno za slovensko gospodarstvo, vendar smo se trudili, da bi ga uničili do konca. Sedaj v tem sektorju vidimo predvsem Hildo, Zidarja in Černigoja, ne vidimo pa na tisoče delavcev, ki so delali v tem sektorju. Nisem pesimističen v tem smislu, ali to zmoremo, sprašujem se, ali si to želimo in hočemo," se je vprašal  Miloš Šturm.

Fleskibilnost, debirokratizacija, javne investicije?

Damijan Dolinar je poudaril, da je potrebno urediti trg dela, predvsem doseči večjo fleksibilnost, ne zato, da bi lažje odpuščali, ampak da bomo dosegli večjo konkurenčnost. Pri tem je povedal tudi prispodobo, kako v Afriki dva črnca bežita pred levom. Eden teče pred drugim in mu reče: "Moj cilj ni teči hitreje od leva, ampak hitreje od tebe. Če bo ujel tebe, potem ne bo lovil mene."

"Priložnost Slovenije vidim v poenostavljanju birokratskih preprek. Birokrat uporabi vse možne zakone, da ti prepreči doseči tvoj cilj. Tudi birokrati bi se morali zavedati, da če realno gospodarstvo ne deluje, so ogrožena tudi njihova delovna mesta. Velik problem, ki bi ga morali odpraviti, je Evropska unija. Mi plačujemo davke, ki jih odvajamo v Bruselj, kasneje pa jih ne počrpamo nazaj, lahko bi ostali doma in jih porabili tukaj, v Sloveniji," je nanizal nekaj rešitev podjetnik Lovrečič.

Pred približno pol leta je ekonomist Jože P. Damijan povedal, da Slovenija rabi New Deal. Ta bi moral biti sestavljen iz sanacije bank, davčnih vzpodbud in javnih investicij.

Gortan vidi konkurenčne prednosti za Obalo predvsem v logistiki in turizmu, saj sta panogi, ki se jih ne da prenesti na Kitajsko. Za konkurenčnost pristanišča je izjemnega pomena povezanost z okoljem, infrastruktura je zato ključnega pomena. Šturm je pri tem dodal, da Hidria dela sedaj na dokumentu Slovenske investicijske politike. Avtomobilska industrija je sicer vpeta v evropske madnarodne tokove, vendar je tudi najbolj inovativna, saj tudi najbolj vlaga v razvoj. 

Slovenija 2020

Pred petimi leti se je še govorilo o koncu motorja z notranjim izgorevanjem in pričetku dobe električnih motorjev; sedaj vidimo, da temu ne bo tako. Šturman je poudaril, da moramo predvsem poudariti naša znanja in panoge, ki nam pomenijo konkurenčno prednost in  imajo perspektivo. "Predvidevam, da bo več kapitala v tujih rokah tudi v Sloveniji, toda to ni nujno zlo. Tujci prinašajo tudi dobre prakse in nova znanja, poleg delovnih mest. V 2020 bomo bolj preudarno trošili, bančna sanacija je potrebna, kot je povedal Damijan, vendar ni to dovolj, potrebno je tudi spremeniti poslovne prakse," je povedal Dolinar. Gortan ni deloval tako navdušen nad prihodnostjo, predvsem zato, ker se prakse niso bistveno spremenile. "Moje mnenje je, da sistem, tak kot je, ni vzdržen," je na kratko rekel Gortan.  Marta Turk pa je spomnila na visoke številke obdelovalne zemlje, rastlin in živali, ki jih uničimo na letni ravni. Pričakuje, da bosta v naslednjem desetletju predvsem biotehnologija in nanotehnologija doživeli velik razmah. Pričakuje veliko sprememb pri socialni diskrepanci.

"Mislim, da ni bistveno, da mlade silimo delati karkoli in v uničujočo konkurenčnost, kjer eden obstane, drugi pa propade. Denar namreč mora krožiti! Odgovor so strateška partnerstva, take že imamo med slovenskimi in nemškimi podjetji.  Mladi, ne mislite več, da je dobro, da v podjetništvu delate sami, temveč se povežite in združite znanja! Kar se tiče poslovnega okolja, je sicer Slovenija takoj za Gano, pa pred Mongolijo. To moramo spremeniti," je zaključila Marta Turk. 

Sorodne vsebine:

Izolske nevarne peči ogrožajo varnost

Odklonili nudenje pomoči: Strokovno ravnanje ali malomarnost?

V žepu koprske receptorke končalo 113 tisočakov