S 15. septembrom so prebivalci Marezig in bližnjih vasi ostali brez najbližje trgovine, tiste, ki je bila v samem središču vasi in kot taka marsikateremu krajanu, predvsem pa starejšim, prihranila pot do Kopra.

Vsa potrebna živila so bila namreč dostopna v neposredni bližini njihovega doma. A zdaj temu več ne bo tako - če bodo krajani želeli po nakupih, jim ne bo preostalo drugega, kot da sedejo za volan ali najdejo drug prevoz. 

Neo Štembergar direktor Agrarie je navedel, da je zaprtje trgovine poslovna odločitev, ki je sledila večletnemu negativnemu poslovanju le-te. Po njegovih besedah jim kljub trudu ni uspelo vzpostaviti rentabilnega poslovanja trgovine.

Žogico je vrgel tudi koprski občini. Kot pravi, občine marsikje po Sloveniji z ukrepi skušajo podpirati lokalne trgovine in druge ponudnike storitev na podeželju, "pri nas pa je čutiti pomanjkanje jasne strategije razvoja podeželja". S prošnjo za odziv smo se obrnili na Mestno občino Koper (MOK), a njihovih odgovorov še nismo prejeli.

Neo Štembergar, direktor KZ Agraria

Celo nič evrov najemnine za direktorja Agrarie "visoka najemnina"?

Štembergar je poleg drugih stroškov kot največji operativni strošek navedel najemnino, ki naj bi se "v zadnjih dveh letih povišala tudi za več kot dvakrat". A številke, ki so nam jih posredovali s Krajevne skupnosti Marezige, njegove navedbe zelo jasno demantirajo. 

Prostori trgovine v Marezigah so v lasti Mestne občine Koper (MOK), z njimi pa upravlja Krajevna skupnost (KS) Marezige. Alen Babič, predsednik KS Marezige, je glede najemnine, ki naj bi bila eden od vzrokov nerentabilnosti trgovine, predstavil številke, ki kažejo, da je bila Agraria deležna visokih popustov. 

Alen Babič, predsednik Krajevne skupnosti Marezige

"Podjetju KZ Agraria smo vedno šli nasproti. Do oktobra leta 2012 je KZ Agraria plačevala 500 evrov mesečne najemnine. Takrat smo jim znižali najemino za 50 odstotkov. Leta 2014 smo jim najemnino iz 250 evrov znižali na 170 evrov. V naslednjih desetih letih so plačevali najemnino v višini 170 evrov, pri čemer niso plačevali za veliko skladišče, ki ga uporabljajo. Po poteku pogodbe leta 2023 smo objavili razpis. Cenilec je ocenil najemnino na 748 evrov, vendar smo Agrariji, ki je bila v novi pogodbi ponovno izbrana, takoj znesek znižali na 491 evrov. Tako je to najemnino plačevala do 30. aprila letošnjega leta, ko smo se dogovorili, da bo najemnina znašala 0 evrov," je pojasnil Babič.

Alen Babič: Besede direktorja Agrarie se mi ne zdijo korektne, srečali smo se že desetkrat

Kot pravi, so se z direktorjem KZ Agraria večkrat srečali in se poskušali dogovoriti, zato se mu njegove besede ne zdijo korektne. "Glede na to, da smo se z direktorjem KZ Agraria srečali že desetkrat in jim šli na roko od višine najemnine, do tega, da smo našli Vinakoper, ki je bil pripravljen pomagati pri prenovi trgovine. Zato se mi ne zdijo korektne besede direktorja KZ Agraria, da smo mi, kot KS Marezige, zviševali najemnine."

Kot še poudarja, je za krajane zaprtje trgovine velika izguba tudi glede na to, da se s tem starejšim prebivalcem zmanjšuje dostop do oskrbe z živili. "Za našo KS Marezige je zaprtje trgovine velika izguba, saj naša KS gravitira na veliko zaselkov v neposredni bližini središča Marezig in v katerih imamo veliko število starejših prebivalcev, ki jim zaprtje trgovine ustvarja težavo in nedostopnost do živil, ki so nujne potrebe za vsakdan." Po njegovem prepričanju sta MOK in KS Marezige naredila "vse, kar je bilo mogoče, da bi trgovina ostala", zdaj pa iščejo rešitev za ponovno odprtje trgovine v središču Marezig. 

To pa ni prvo takšno zaprtje manjših trgovin različnih trgovcev v zaledju Istre, kjer smo priča krčenju mreže trgovin in drugih storitev. Ta trend postaja vse bolj izrazit, kar pa bo, če se ga ne zaustavi, kmalu lahko vodilo v občutno zmanjševanje kakovosti življenja na podeželju. 

Za komentar navedb krajevne skupnosti smo zaprosili tudi direktorja Agrarie Koper Štembergarja, ki pa se ni odzval na poslano elektronsko pošto, po tem smo ga kontaktirali tudi prek sms sporočila, a je na kratko odgovoril, da so se v dogovoru s Krajevno skupnostjo Marezige odločili, da odziva ne podajo. O tem, kako je Štembergar poskušal doseči praktično cenzuro tega članka - torej da ne bi prišlo do objave, ker so nam iz Krajevne skupnosti najprej odgovorili na vprašanja, potem pa sporočili, da ne želijo objave, ker so se tako dogovorili z direktorjem Agrarie in se potem premislili, ko smo jim razložili, da gre v tem primeru za nedvomen javni interes, pa bomo pisali v naslednjih dneh.