Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2026, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do torka poslati v obravnavo in potrditev v DZ.

Za leto 2025 je v državnem proračunu predvidenih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več, kot je predvideno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Leto pozneje naj bi se primanjkljaj znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP.

Poleg ukrepov, ki jih je navedel kot prednostne, je Boštjančič na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil še ukrepe za odpravo posledic poplav. Sredstva zanje so zagotovljena v skladu za obnovo Slovenije, trenutno je v njem 168 milijonov evrov. Prav tako bo imela Slovenija v obeh letih na voljo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki pa jih bo treba po njegovih besedah zaslužiti s predhodno izvedenimi reformami.

Vlada je zagotovila tudi sredstva za prenovo sistema plač v javnem sektorju, ki bo izvedena na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, katerega predlog je prav tako potrdila danes. "Ta zakon predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih," je dejal Boštjančič in dodal, da je skupni učinek celotne plačne reforme ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto.

V predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov je vlada med drugim vključila uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 za 5,2 odstotka, letni dodatek za upokojence in povprečnino za občine. A višina slednje bo v postopku v DZ še spremenjena, saj dogovor z občinskimi združenji še ni sklenjen.

Boštjančič je poudaril, da Slovenija ohranja eno najvišjih ravni investicij med državami članicami EU. Ta delež se giblje okoli pet odstotkov BDP in kot je dejal, prav te državne investicije v veliki meri poganjajo gospodarstvo.