Ustrezen razvoj pristanišča je namreč zelo pomemben za delovanje obeh koridorjev, ki nas povezujeta z našimi ključnimi trgi srednje Evrope, pojasnjujejo v koprskem pristanišču.

Kurt Bodewig bdi nad Baltsko-jadranskim koridorjem, medtem ko je Laurens Jan Brinkhorst odgovoren za Sredozemski koridor, oba pa v imenu Evropske komisije skrbita za načrtovanje vseh aktivnosti z državami članicami, na katerih potekajo koridorji.

Boljši dostop do pristanišča

Luka Koper že izvaja vrsto investicij, ki so del nove strategije razvoja do leta 2030. Ta predvideva izboljšanje dostopnosti pristanišča z morske strani z izgradnjo novih obal, rekonstrukcijo priveznih mest ter poglabljanjem v skladu zahtevami ladjarjev. Vključuje pa tudi projekte, ki povezujejo različne načine prevoza in izboljšujejo intermodalne zmogljivosti.

Kot je na srečanju poudaril predsednik uprave Dragomir Matić, je "pogoj za učinkovito delovanje pristanišča in posledično koridorjev sodobna in zanesljiva železniška infrastruktura. To velja predvsem za Koper, saj preko železnice potuje 60 odstotkov vsega blaga, ki pride in gre iz pristanišča."

V Luki Koper si želijo za izvedbo omenjenih projektov pridobiti tudi nepovratna sredstva iz evropskega instrumenta za povezovanje (CEF) za obdobje do leta 2020.

Vse na enem mestu

Obisk koordinatorjev sovpada z današnjim odprtjem Baltsko-jadranskega železniškega tovornega koridorja, ki so ga uradno vzpostavili prometni ministri upravljavci železniške infrastrukture in organi za dodeljevanje vlakovnih poti Poljske, Češke, Slovaške, Avstrije, Slovenije in Italije.

Ena od ključnih funkcij koridorja je točka Vse na enem mestu, preko katere bodo prevozniki in drugi naročniki železniških prevozov naročali infrastrukturne zmogljivosti na celotni trasi koridorja, kar bo prineslo učinkovitejše in hitrejše prevozniške storitve.