"Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je po pospešeni rasti v prvi polovici leta 2018 umirila. Tako so v prvi polovici letošnjega leta cene stanovanj in hiš na ravni države kazale trend stagnacije," je v danes objavljenem poročilu zapisal Gurs.

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v prvem polletju znašala 1810 evrov na kvadratni meter, kar je 1,7 odstotka več kot v drugem polletju lani.

Po pospešeni rasti cen stanovanj po letu 2015, ko so samo v prvem polletju 2018 cene rabljenih stanovanj na ravni države v povprečju zrasle za skoraj sedem odstotkov, se je njihova rast začela umirjati. "Tako v drugi polovici leta 2018 kot v prvi polovici letošnjega leta so, predvsem na račun stagnacije cen v glavnem mestu, cene rabljenih stanovanj v Sloveniji zrasle 'le' še za slaba dva odstotka," so navedli.

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je znašala 2780 evrov na kvadratni meter, kar je okoli pol odstotka več kot v drugem polletju lani. "Cene stanovanj v glavnem mestu tako že od prve polovice leta 2018 praktično stagnirajo," pravijo v geodetski upravi.

Cene rabljenih stanovanj na Obali medtem rastejo vse hitreje: povprečna cena na območju Obale brez Kopra je bila z 2640 evrov za več kot sedem odstotkov višja kot pol leta prej in najvišja polletna rast od obrata cen v letu 2015.

Med območji z nadpovprečno ceno je bila cena v Kopru z 2440 evrov za štiri odstotke višja kot v drugem polletju lani, v okolici Ljubljane z 2180 evrov za pet odstotkov, v Kranju pa z 2060 evrov za sedem odstotkov.

Cene hiš so se po preobratu v letu 2015 gibale podobno kot cene stanovanj, le da so rasle počasneje. Najbolj so se zvišale v prvi polovici leta 2018, v prvi polovici letošnjega leta pa so tudi cene hiš kazale trend umirjanja rasti. V povprečju 169 kvadratih metrov velika hiša na povprečno 910 kvadratnih metrov velikem zemljišču je bila v povprečju prodana za 127.000 evrov, potem ko je bila v prvem polletju lani povprečna cena 128.000 evrov (za 162 kvadratnih metrov veliko hišo na 980 kvadratnih metrov zemljišča), v drugem polletju lani pa 120.000 evrov (za 163 kvadratnih metrov veliko hišo na 890 kvadratnih metrov zemljišča).

Cene hiš so bile najvišje v Ljubljani (286.000 evrov), na Obali brez Kopra (264.000 evrov) in v okolici Ljubljane (193.000 evrov).

Zemljišča za gradnjo stavb so bila v prvem polletju letos s 56 evrov na kvadratni meter za okoli desetino cenejša kot v drugem polletju lani in za okoli tri odstotke cenejša kot v prvem polletju lani.

Relativno najdražja so zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb. Njihova povprečna cena v zadnjih štirih letih je na ravni države znašala okoli 165 evrov na kvadratni meter, sledila so zemljišča za gradnjo poslovnih nepremičnin s 115 evrov, zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš z okoli 50 evrov in zemljišča za gradnjo industrijskih objektov z okoli 35 evrov na kvadratni meter.

Povprečne cene kmetijskih in gozdnih zemljišč zaradi sprememb v velikosti in kakovosti prodanih zemljišč ter sezonskega vpliva med polletji precej nihajo, zato so kratkoročne napovedi gibanja cen teh zemljišč so nezanesljive, navaja Gurs.

Po obratu cen tudi cene kmetijskih zemljišč kažejo zmeren trend rasti. V obdobju od prvega polletja 2015 je povprečna cena kmetijskega zemljišča nihala med 1,40 in 1,50 evra na kvadratni meter. V prvem polletju letos je bila v primerjavi s sezonsko primerljivim prvim polletjem 2015 za devet odstotkov višja, pri čemer se je povprečna površina prodanega zemljišča povečala za osem odstotkov oziroma 400 kvadratnih metrov.

Promet z nepremičninami se je nekoliko povečal. Po začasnih podatkih je bilo v prvem polletju sklenjenih 17.100 poslov oz. dva odstotka več kot v drugem polletju lani, vrednost poslov pa je bila z 1,33 milijarde evrov višja za 11 odstotkov.

S stanovanjskimi nepremičninami je bilo sklenjenih 54 odstotkov vseh poslov. Vrednost poslov s stanovanji je znašala 432 milijonov evrov oz. 32 odstotkov celotne vrednosti, vrednost poslov s hišami pa 290 milijonov evrov oz. 22 odstotkov celotne vrednosti.

Z rabljenimi stanovanji je bilo evidentiranih 5186 poslov, kar je štiri odstotke več kot v drugem polletju lani in šest odstotkov manj kot v prvem polletju lani.

"V prvi polovici letošnjega leta je bilo tako za stanovanjske kot za poslovne nepremičnine ponovno zaznati šibek trend rasti števila transakcij. Predvsem za stanovanjske nepremičnine lahko rečemo, da kljub rasti cen in pomanjkanju novogradenj ostaja število sklenjenih kupoprodaj razmeroma veliko," so zapisali v Gursu.

Za trge zemljišč za gradnjo stavb, kmetijskih in gozdnih zemljišč so po navedbah Gursa značilna sezonska nihanja, v prvi polovici leta se praviloma sklene več kupoprodajnih poslov kot v drugi. "Ob upoštevanju sezonskih nihanj je bil za vse obravnavane vrste zemljišč v obdobju od leta 2014 do leta 2019 na splošno značilen trend rasti trga," ugotavlja geodetska uprava.