Novinar ni nikoli povsem neodvisen, saj je odvisen, če ne drugega, od sogovornikov ali oglasov. Vendar so prisotni na današnji okrogli mizi želeli spregovoriti bolj o drugi neodvisnosti, ki se navezuje na politične ali druge subjekte. Težki ekonomski časi terjajo svoj davek sprva pri lokalnih medijih, saj brez virov financiranja lokalni časopisi le stežka preživijo.

"Lokalni mediji obrnejo letno več kot milijon evrov, tudi od lokalnih podjetij, ki so v paradržavni lasti. Spomnim se primera, ko je lokalni župan dal nek razpis, kjer je želel letno določeno število člankov in intervjujev. V preteklih letih se zakonodaja na tem področju ni uredila. Mandrač pa je primer dobre prakse, ko lokalni novinarji ustvarjajo za lokalno prebivalstvo, vendar je v Sloveniji značilno, da se tovrstnih projektov ne podpira,“ je povedala Sandra Bašić Hrvatin.

"Brez zamejskih, lokalnih časopisov bi težko govorili o neki narodni zavesti, tako da imajo lokalni časopisi nedvomno svojo vlogo. Vendar mislim, da so časopisi izgubili svojo funkcijo refleksije; treba je nehati opazovati svet, ampak ga skušati razumeti. Tako ga bomo lahko tudi spremenili," je poudarila Neda Pagon.

"V preteklih letih je prevladoval individualizem, saj je tudi kapital stavil na individualnega potrošnika, kar pa je v teh časih zelo težko," je še dodala.

Manj politike, več refleksije in povezovalnosti z okoljem!

Kot je še omenila Pagonova, imajo v Mandraču za razliko od drugih lokalnih medijev zelo dobre uvodne kolumne, kjer tudi razgalijo težave v prvi osebi množine, kar daje tudi nek občutek pripadnosti skupnosti.

Gostje srečanja so izpostavili predlog, naj se občinski časopisi jasno poimenujejo glasila, saj niso neodvisni oziroma so povezani z lokalno politiko. Kot primera so navedli ljubljanski in koprski časopis. Lokalni časopisi morajo, tako gostje, namenjati več prostora družbenim, kulturnim temam in športu, šele kasneje mora biti prostor za politične zdrahe. Po njihovem mnenju namreč kriza osredotoča zanimanje ljudi nazaj v svoje sredine. Ljudje spet bolj komunicirajo, po drugi strani ljudje radi opravljajo in všečno je slišati tudi kakšno anekdoto.

Ervin Hladnik Milharčič pravi: "Nisem v klinični depresiji glede mojega poklica. Pri članku naprej preverim avtorja, ne pa, kaj piše. Tako rad berem Novi Glas, goriški čezmejni časnik, še posebno uvodnike Jurija Paljka, ki dobro povezuje čezmejne zgodbe s slovenskim dogajanjem. Všeč so mi tudi Primorske Novice, ki namenjajo prostor kulturi, saj niso tako strogo geografsko omejene − spremljajo namreč dogajanje do Benetk. Zakaj so lokalni mediji zanimivi? Kot reportažni novinar moram čutiti, kako diha lokalno okolje, to pa najbolje izvem preko lokalnih medijev. Mene fascinira nekaj dobrega, kar je narejeno s preprostimi zadevami, tako kot recimo rimska kuhinja. Tako Rimljani delajo dobre testenine carbonara z elementi, ki bi jih morda drugi vrgli stran."

"To je morda čar praznega hladilnika," je tu hudomušno pripomnil Mef.

Milharčiču se v primeru Mandrača sicer zdi dobro, da se novinar postavi na isto raven kot bralci in ne vzpostavlja nekega hierarhičnega odnosa, kar je značilnost drugih, večjih medijev. Druga značilnost Mandrača je multikulturnost; poleg italijanske manjšine so tu tudi druge narodnosti, ki živijo v tako majhni skupnosti. Mef ga je dopolnil, da skušajo povedati tudi vesti z državnega nivoja na lokalnih primerih, tak je primer ministra Igorja Maherja, ki je odstopil, vendar se njegov primer s črno gradnjo na kmetijskem zemljišču vleče še iz časa, ko je bil občinski funkcionar.

Milharčič je opozoril, da nekateri novinarji v začetku sploh niso znali pokrivati demonstracij. Nanje so šli celo s čeladami in v popolnem strahu. Toda čez nekaj dni je na površje prišlo nekaj kvalitetnih poročevalcev, ki vedo, kako se stvarem streže. Po drugi strani mladi novinarji potrebujejo dobro mentorstvo in pri tem omenili tudi dobro delo Neve Zajc na Radiu Koper. Slednja je sicer optimistična glede usode medijev: "Res sicer, da gre tendenca k manjšanju števila medijev, vendar imajo lokalni mediji zaradi ponovnega usmerjanja k skupnostnim možnost preživetja. Toda! Ne bodo se smeli skrivati, morali bodo imeti vse, kar imajo veliki. Morda bi se veljalo poslužiti možnosti ustanovitve zadruge. Če bo skupnost zainteresirana, bo namreč participirala. Ob tem pa ne gre zanemariti sistematičnega dela s šolanjem in dobrim mentorstvom."

Več iz rubrike Družba:

Univerza ima šest novih rednih profesorjev

Direktorja Gazproma zanima naše oljčno olje!

1000 številk Mandrača