Festival kolobari po Obalnih krajih, letos je na vrsti Izola. Strokovnjaki iz Italije, Hrvaške in Slovenije so že izbrali najboljša olja minulega leta, ki so ga zaznamovale predvsem neugodne vremenske razmere. A kakovost je kljub skromni beri ostala zelo visoka.

Sprva nagrade, nato še sejmi

Tako bodo ta konec tedna, v soboto, na Belvederju podeljena priznanja dobitnikom nagrad. "Ponavadi dobimo tudi do 140 vzorcev, letos pa jih je bilo zaradi skromne letine veliko manj. Prejeli smo jih le 55, vendar odlične kakovosti. Kar 46 jih je namreč dobilo zlato priznanje za kakovost," je povedala Milena Miklavčič-Bučar, vodja Labsa, inštituta za ekologijo, oljčno olje in kakovost. "Kdor je z znanjem kljuboval težkim vremenskim razmeram, je lahko ohranil kakovost," je še pojasnila.

Potem ko bodo znani prejemniki nagrad in odličij za kakovost, pa se bodo zvrstili sejmi oljčnega olja, in sicer v Portorožu v parku hotela Kempinski Palace, v izolskem parku Pietro Coppo ter v Kopru na Pristaniški ulici. Tedaj bo mogoče okušati in kupiti omenjena olja.

Ob boku predstavitve festivala pa so akterji slovenskega oljkarstva potarnali tudi o razmerah, v katerih so se znašli, ne le zaradi naravnih nadlog.

Odlično olje, premalo podpore

Eden od najbolj prepoznavnih oljkarjev slovenske Istre Boris Jenko je tako povedal, da sta težavi dve. Prva je ta, ki je lani nekaterim vzela tudi do 90 odstotkov pridelka, torej katastrofalni vremenski pogoji. "Leta in leta se boriš na trgu, da dobiš kupce, sedaj pa jim moraš enostavno povedati, da ni olja. Vprašanje je, če se bodo prihodnje leto vrnili." Druga težava pa je odnos države in lokalne skupnosti do pridelovalcev. "Ne pričakujemo veliko, le to, da ko gredo v svet, vzamejo ta izdelek s seboj," je še pojasnil.

Z njim se je strinjala tudi Miklavčič-Bučarjeva, ki je poudarila, da ima na primer hmeljarstvo, ki je po obsegu podobno razširjena panoga kot oljkarstvo, svoj inštitut, ki iz proračuna črpa sredstva za 20 zaposlenih. V oljkarstvu pa je le nekaj posameznikov, ki to delajo bolj na prostovoljni osnovi. "Nimamo prave strategije, kako razvijati panogo, zato se prve razpoke že kažejo. Moje osebno mnenje je, da smo do leta 2004 napredovali, od tedaj pa vse skupaj drsi navzdol."

O tem, da v slovenski Istri nastaja res kvalitetno olje, pričajo številne nagrade in priznanja iz svetovnih forumov oljkarstva, kjer naši pridelovalci vedno pobirajo številna odličja. Zanimiva anekdota pa je povezana tudi s prihodom direktorja najbolj dobičkonosnega podjetja na svetu v Slovenijo. "Ko je Aleksej Miler, direktor Gazproma, prišel v Slovenijo zaradi dogovorov glede južnega toka, si je vzel 15 minut za pogovor s tedanjim predsednikom vlade Janezom Janšo. Tudi predsednik ZDA Obama se mora pri njem naročiti za sestanek. No, v Sloveniji si je vzel kar štiri ure časa, da si je ogledal oljčnik Vanje Dujca, od koder ga zalagajo z oljčnim oljem," je za konec povedal Danilo Markočič, predsednik Turističnega združenja Izola.

Več iz rubrike Družba:

Prvi korak na dolgi poti do medicinske fakultete na Obali

V Portorožu v ospredju inovativnost

Projekt se je zaključil, povezovanje ostaja