V občinah Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica je ta konec tedna potekala nova velika akcija sajenja sadik gozdnega drevja na območju, ki ga je leta 2022 prizadel največji požar v zgodovini Slovenije. V petek je pogozdovanje potekalo na območju Fajtega hriba, v soboto pa se je preselilo v občino Miren-Kostanjevica. Sadili so avtohtone sadike listavcev.
NA KRASU SPET POGOZDOVALI: Med prostovoljci tudi dijaki in vrtčevski otroci (FOTO)
Slovenija
V sklopu dvodnevne akcije, ki je potekala v organizaciji Centra za obnovo pogorelega Krasa, so prostovoljci tokrat sadili avtohtone sadike toploljubnih listavcev, kot so puhasti hrast, cer, lipovec in koprivovec, ki jih je priskrbel Zavod za gozdove Slovenije, so sporočili iz omenjenega centra.
Med prostovoljci je bilo tokrat opaziti še posebej veliko mladih. V akciji so sodelovali dijaki iz Slovenije in sosedne Italije, pa tudi otroci iz vrtca v Pevmi, ki so se dogodka udeležili skupaj s starši. Poleg posameznikov so sodelovali tudi številni predstavniki podjetij.
Nove akcije sajenja usmerjajo predvsem na območja, kjer je vegetacija tako hudo poškodovana, da se gozd in z njim povezani habitat za živali ne bo mogel obnoviti sam. V petek je sajenje tako potekalo na območju Fajtega hriba v občini Renče-Vogrsko, v soboto dopoldne pa so sadili na območju pod Cerjem v občini Miren-Kostanjevica.
V dveh letih so sicer v različnih akcijah uspeli obnoviti zajeten del gozda na Krasu. Kot so sporočili s Centra za obnovo pogorelega Krasa, so v sodelovanju med stroko in prostovoljci, ob finančni pomoči okoljsko ozaveščenih podjetij in posameznikov v dveh letih revitalizirali 232 hektarjev pogorišča. Na več kot 46 hektarjih so posadili sadike, na 135 hektarjih so posejali semena, na še 51 hektarjih pa želod. V požaru je sicer pogorelo kar 2900 hektarjev gozda.
Kot je v pogovoru julija ob drugi obletnici požara povedal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, so v dveh letih v obnovo gozdov vložili skoraj pol milijona evrov. Pričakujejo, da se bo po naravni poti obnovilo približno 2000 hektarjev gozda. Največ obnovitvenih del so doslej izvedli v občinskih in državnih gozdovih, manjši delež pa v zasebnih.