Na območju, ki se razteza med Razdrtim in Senožečami bi postavili do 40 vetrnih elektrarn s skupno močjo do 120 megavatov, z izgradnjo pa bi povečali strateško in obratovalno zanesljivost oskrbe z energijo, delež električne energije iz obnovljivih virov, nacionalno samozadostnost oskrbe z energijo ter dosegli diverzifikacijo virov pri proizvodnji električne energije, izhaja iz pobude za pripravo državnega prostorskega načrta parka vetrnih elektrarn, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor in je objavljena na spletni strani občine Divača.

V fazi pobude so analizirali 73 možnih stojišč vetrnih elektrarn, na podlagi preliminarne presoje pa so predlagali 49 izvedljivih stojišč. V naslednji fazi načrtovanja bodo izbor skrčili na do 40 prostorsko, okoljsko, energetsko in ekonomsko najustreznejših stojišč, ki bodo sprejemljiva tudi v lokalnih skupnostih.

Park vetrnih elektrarn so zasnovali kot zaključeno celoto, vendar hkrati na način, ki bi omogočil njegovo fazno dograjevanje. Posamezne vetrnice bi v prostor razporedili po možnosti po obstoječih gozdnih cestah, z izogibanjem zavarovanim, varovanim in ogroženim območjem ter upoštevajoč oddaljenost od naselij na način, da bi bile vetrne elektrarne čim manj moteče za lokalno prebivalstvo.

V sredo so predstavniki ministrstva in investitorja projekt predstavili tudi divaškim občinskim svetnikom in predstavnikom lokalnih skupnosti. Kot je pojasnil divaški župan Drago Božac, je ljudi najbolj zanimalo, koliko bo vetrnic, kje bodo njihova stojišča ter kako bo projekt potekal, medtem ko je bilo odločnih stališč za ali proti manj, saj je zadeva še "dokaj nova".

Posamezniki proti projektu

Med tistimi, ki že zdaj nasprotujejo projektu, so bili predstavniki Parka Škocjanske jame, saj naj bi šlo za prevelik poseg v prostor, pa tudi prebivalec Dolenje vasi, ki živi v neposredni bližini edine obstoječe vetrnice na tem območju in je vetrnico označil za motečo, je navedel Božac. Kot je dodal, pa za ostale prebivalce vetrnice kot take niso tako sporne.

Tako župan kot občinski svetniki zagovarjajo stališče, da se morajo najprej ljudje, ki bi jih vetrnice neposredno prizadele, izjasniti, ali gradnjo podpirajo ali ne, na osnovi tega pa se bodo tudi sami odločili, ali bodo projekt podprli, je pojasnil Božac.

Zdaj se bo razprava nadaljevala na ravni vaških in krajevnih skupnosti, investitor in ministrstvo pa bosta jeseni pripravila delavnice, na katerih bodo odgovarjali na vprašanju prebivalcev, je nadaljnji potek opisal župan.

Sicer pa je do začetka gradnje, tudi če bo do nje prišlo, še relativno daleč. V roku približno enega leta naj bi o vetrnem parku prvič odločali na ravni občine, administrativno delo v smislu pridobivanja mnenj in opravljanja raznih analiz bi lahko trajalo okoli dve leti, investitor pa bi lahko prišel do gradbenega dovoljenja in posledično začel z gradnjo najhitreje leta 2016, je še ocenil Božac.