Perković je bil aretiran okoli 10. ure. Zgodaj popoldne so ga nato privedli na državno tožilstvo, kjer se je v skladu z zakonodajo na Hrvaškem moral izreči o izročitvi. Kot je za medije povedal Perkovićev odvetnik Anto Nobilo, se je Perković formalno izrekel proti izročitvi. Med drugim je izpostavil, da postopka v Nemčiji ne ocenjuje kot pošteno sojenje, pa tudi, da je primer absolutno zastaral.

Ker se je Perković izrekel proti izročitvi, bo o njej moralo odločati sodišče. Po navedbah Nobila bo že v četrtek spis dostavljen sodišču. Na podlagi tega bo oblikovan izvenobravnavni svet, ki bi moral nato v roku osmih dni na seji sprejeti nepravnomočno odločitev o tem, ali naj Hrvaška izroči Perkovića ali ne.

Iztočitev čakal v priporu?

Preiskovalni sodnik pa naj bi medtem še danes odločil, ali bo Perković moral na odločitev o izročitvi Nemčiji čakati v priporu. Perković sicer ni edini, ki so ga aretirali danes. Skupno je bilo namreč na podlagi evropskega pripornega naloga na Hrvaškem danes izvedenih deset aretacij, med priprtimi je tudi drugi nekdanji vodja jugoslovanske obveščevalne službe Zdravko Mustač, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Na aretacije se je odzval hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je poudaril, da je sedaj vse v rokah policije in pravosodja. "Zakon velja in se uporablja enako v vseh primerih," je še dodal.

Hrvaški sabor je jeseni umaknil časovno omejitev v zakonu o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami Evropske unije. S tem so omogočili, da bodo z današnjim dnem lahko izročali svoje državljane tudi za zločine, ki so bili storjeni pred avgustom 2002.

Omenjeno časovno oviro so na Hrvaškem sprejeli le nekaj dni pred vstopom države v EU, kar je pripeljalo do spora z Brusljem, ki je zagrozil tudi s sankcijami. Sporni zakon je bil znan kot lex Perković, ker je hrvaška opozicija trdila, da so s časovno oviro poskusili zaščititi Perkovića pred izročitvijo Nemčiji.

Sodeloval pri umoru

Nemško pravosodje bremeni Perkovića, da je kot agent jugoslovanske Udbe sodeloval pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983.

Po političnem prepiru se sicer obeta pravosodni zaplet, saj v spornem zakonu ostaja določilo, po katerem mora sodišče zavrniti zahtevo za izročitev za kazniva dejanja, ki so zastarala v skladu s hrvaškimi zakoni, kot je to v Perkovićevem primeru.

Medtem so na hrvaškem vrhovnem sodišču pojasnili, da zastaranja ne velja za primere umorov. Končno besedo bo verjetno imelo hrvaško ustavno sodišče.