Janez Cigler Kralj (foto: Nebojša Tejić/STA)

Minister za delo je na današnji novinarski konferenci ob povzetku ponedeljkovega prvega zasedanja skupine za pripravo smernic ukrepov s področja trga, sociale in šolstva, ki jo vodi, izpostavil, da so sindikati "trdi, a korektni pogajalci". Glede njihovih predlogov na prvi protikotronski sveženj, ki so ostali v zraku, je dejal, da določene podpirajo in jih bodo vključili v predloge smernic za drugi protikoronski paket, ki jih bodo do konca tedna posredovali na osrednjo posvetovalno skupino. Ta naj bi celovit predlog izhodišč pripravila do sredine prihodnjega tedna, nato bo smernice obravnavala vlada. Ko jih bo potrdila, bo finančno ministrstvo spisalo predlog zakona. Ta naj bi bil v DZ konec meseca.

Med sindikalnimi predlogi, ki jih podpirajo, je po Cigler Kraljevih besedah t. i. krizno nadomestilo za čas brezposelnosti za vse, ki bodo v času krize ostali brez dela. To nadomestilo ne bo izhajalo iz pretekle plače in ne bo upoštevano v nobenih pravicah, odmerjenih po krizi, pripadlo pa bo torej tudi tistim, ki jim sicer po zakonu o urejanju trga ne bi. Poleg tega ministrstvo podpira izenačitev zaposlenih v javnih in zasebnih socialnovarstvenih zavodih oziroma domovih za starejše, saj so vsi enako obremenjeni.

Lidija Jerkič (vir: zsss.si)

Minister je na podlagi predlogov sindikatov napovedal tudi razširitev pomoči na skupine ranljivih posameznikov, ki jih prvi protikoronski zakon ni zajel. Po opozorilih sindikalnih organizacij je vlada sicer pozabila na mnoge študente, honorarne delavce, osebne asistente, invalide, vojne veterane in še številne druge. Na predlog delodajalcev in sindikatov pa bodo, tako Cigler Kralj, razrahljali tudi v mega zakonu predvideno možnost sedemdnevne vrnitve čakajočih na delo, tako da ne bo več nujno, da bo šlo za zaporedne dneve, saj bo v nekaterih podjetjih lahko dela denimo manj.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je v nadaljevanju nanizala vrsto sindikalnih pozivov za popravke prvega protikoronskega svežnja. Poleg tistih, ki jih je izpostavil minister, je omenila spornost določbe, po kateri je mogoče delavce na čakanju napotiti na delo v kmetijstvu, nekonsistentnost pri stečajni zakonodaji ter pomanjkljiva navodila glede kriznih dodatkov za delo v neugodnih pogojih. Glede slednjih jih v javnem sektorju moti, da lahko o višini določajo predstojniki, v zasebnem sektorju pa se bojijo, da jih delodajalci ne bodo izplačevali.

Po besedah Jerkičeve so vladi predlagali tudi vzpostavitev enotnega telesa, ki bo na voljo za razlage protikoronskih ukrepov, saj "ne potrebujemo prepirov". Sindikati so ob tem podprli idejo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa po avstrijskem modelu, saj bodo tako delovna mesta dodatno zavarovana. Hkrati so se zavzeli za oblikovanje posebnega sklada za delavce na čakanju z obveznostjo izobraževanja.

Nadzor nad izplačevanjem nadomestil za čakanje na delo bi moral po njihovem mnenju prevzeti Zavod RS za zaposlovanje, saj se pogosto dogaja, da "znajo delodajalci nadomestila od države pobrati, na drugi strani pa delavci nemoteno delajo". Jerkičeva se je znova zavzela še za predlog za zmanjšanje DDV na osnovne življenjske potrebščine in zamrznitev njihovih cen, ki zdaj "letijo v nebo".