Angeli Merkel je od volivcev resda prejela močan mandat, da jim vlada še naprej in nadaljuje po zastavljeni poti, a obenem se ji obetajo težave, saj sta ji ušla tako absolutna večina kot koalicijski partner. Tako povolilne razmere ocenjujejo nemški mediji, s tem sta se za STA strinjala tudi politolog Nils Diederich in novinar Stefan Kornelius.
V naslednjih dneh bo v Nemčiji "najprej teklo veliko krvi" - vrh Zelenih je zaradi slabega rezultata v nedeljo že odstopil, prav tako vodja liberalcev (FDP) Phillip Rösler, glave utegnejo padati pri socialdemokratih (SPD), napoveduje zunanjepolitični urednik dnevnika Süddeutsche Zeitung Kornelius.
Medtem se bodo počasi že začenjala tudi koalicijska pogajanja. Pobuda zanje mora in bo prišla s strani Merklove, tudi morebitni koalicijski partnerji so ji že dali vedeti, da je žoga na njeni strani. A ti pogovori bodo zagotovo zelo težavni, so soglasni poznavalci v Nemčiji.
Tako v SPD kot pri Zelenih si namreč v koalicijo s premočno CDU/CSU pravzaprav ne želijo, saj se bojijo, da jih bo ta še drago stala. SPD je namreč za svoje sodelovanje v črno-rdeči vladi na prejšnjih volitvah plačala z rekordno nizkim rezultatom, podobno je v nedeljo plačala FDP z odhodom iz parlamenta.
Kornelius sicer meni, da bodo stranke ne glede na vse morale oblikovati neko koalicijo, druge alternative ni. Če bi prišlo do predčasnih volitev, bi volivci na njih zagotovo kaznovali odgovorne. "Sprejeti morajo, da je močna in da bodo morali delati z njo, ona pa mora sprejeti, da to ni njen želeni partner in da bo potrebnih več kompromisov kot s FDP."
Profesor Diederich iz največjega nemškega politološkega inštituta Otto Suhr je previdnejši. "Težko je reči, za zdaj samo ugibamo. Jaz osebno vendarle nisem povsem prepričan, da bo SPD šla v to. Nihče ne more z navajanjem državno-politične odgovornosti neke stranke prisiliti, da gre sama proti sebi. In v delu SPD obstaja zelo močan odpor do velike koalicije."
Vsekakor bo SPD po njegovem tako vsebinsko kot personalno v zameno za vstop v koalicijo postavila "zelo visoko ceno". Njeno pogajalsko pozicijo dodatno krepi dejstvo, da je v bundesratu, zgornjem domu nemškega parlamenta, trdna rdeče-zelena večina. Ker ima bundesrat med drugim pri davkih pravico soodločanja, je ta večina Merklovi že prekrižala načrte.
Plačati to ceno sicer, kot meni Diederich, niti ne bo preveč boleče. "Merklova je zelo pragmatična oseba, njena glavna odlika ni vsebina, ampak to, da zna ob pravem času sprejemati odločitve, ki ji najbolj koristijo. Videla bo, da lahko v prihodnosti skupaj storijo veliko in zato se bo pripravljena pogovarjati, ali s SPD ali z Zelenimi."
Tudi črno-zelene koalicije - te se doslej ni pogosto omenjalo, saj jo predvsem Zeleni ocenjujejo kot nerealno, danes pa o njej naenkrat ugibajo vsi mediji - po njegovem ne gre povsem izključiti. "Konec koncev so sedaj najmanjša stranka v parlamentu, doživeli so velike izgube, odstopilo je vodstvo, prišlo bo novo, če jim bo Merklova dala pravo ponudbo..."
Je pa po njegovem mogoče izključiti rdeče-zeleno-rdečo koalicijo SPD, Zelenih in Levice, ki imajo sicer v novem bundestagu absolutno večino. Razloga za to sta dva.
"Prvi je ideološki. SPD bi izgubila vso kredibilnost, potem ko že leta ponavlja, da v koalicijo z Levico ne gre. Drugi je pragmatičen. Večina v bundestagu bi bila premajhna. Le kakšen poslanec bi odšel, pa bi se zrušila. Še posebej ker Levica velja za nezanesljivo in notranje razdeljeno," pravi profesor Diederich.