Ameriška grožnja z napadom ostaja

Svet

ZDA in Rusija sta v soboto po treh dneh pogajanj dosegli dogovor o uničenju sirskega kemičnega orožja. V skladu z dogovorom mora Sirija v roku enega tedna razkriti svoje zaloge kemičnega orožja. A ameriški državni sekretar John Kerry je zatrdil, da ameriška grožnja z napadom na Sirijo ostaja, če se ta ne bo držala dogovora.

Zunanja ministra ZDA in Rusije, Kerry in Sergej Lavrov, sta v soboto v Ženevi dosegla dogovor, po katerem mora Sirija v tednu dni predložiti seznam vseh zalog kemičnega orožja, inšpektorjem Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) pa dovoliti "takojšen in neomejen" dostop do teh zalog, preden bi jih v celoti odstranili ali uničili.

Kerry je poudaril, da svet od režima sirskega predsednika Bašarja al Asada pričakuje, da izpolni obljubo o uničenju kemičnega orožja. "Ni prostora za igrice, možno je le polno izpolnjevanje (obvez) s strani Asadovega režima," je opozoril.

V skladu z okvirnim dogovorom v šestih točkah, ki ga je predstavil Kerry, bi bilo treba sirsko kemično orožje odstraniti ali uničiti do sredine leta 2014, uničeno pa bi moralo biti zunaj Sirije. Kerry ob tem pričakuje, da bi inšpektorji prišli v Sirijo najkasneje do novembra.

Kljub sklenitvi dogovora je Kerry pojasnil, da bi bila uporaba vojaške sile proti Siriji možna, v kolikor Damask ne bi izpolnjeval dogovora ali bi bilo kemično orožje ponovno uporabljeno. Potem bi Varnostni svet ZN lahko razmislil o uporabi ukrepov po VII. poglavju Ustanovne listine ZN, ki omogočajo tudi uporabo sile.

V nedeljo je še dodatno izpostavil, da grožnja ameriškega vojaškega posredovanja proti Siriji ostaja in da je resnična ter da pri urejanju mednarodnih zadev ni prostora za prazne besede. "Da ne bo pomote, nobene opcije še nismo dokončno izključili," je posvaril državni sekretar in ob tem ženevski dogovor označil kot "okvir, ne končen dogovor", s katerim pa bi lahko Siriji odvzeli vse kemično orožje. Označil ga je kot najbolj daljnosežen napor za odpravo kemičnega orožja. Poudaril pa je, da je ključnega pomena popolna uresničitev dogovora.

Lavrov pa je v soboto dejal, da bo Varnostni svet ZN ukrepal, če bo Sirija kršila mednarodno konvencijo o prepovedi kemičnega orožja. "V primeru, da zahteve ne bodo izpolnjene, ali v primeru uporabe kemičnega orožja, bo VS sprejel ukrepe v skladu s poglavjem VII. Ustanovne listine ZN," je pojasnil. Je pa opozoril, da VS ZN ne bi kar avtomatično sprejel poročil o kršenju zavez glede uporabe kemičnega orožja, ampak bi bilo treba vsako kršitev preveriti.

Sklenitev dogovora je naletela večinoma na pozitiven odziv mednarodne skupnosti. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dejal, da mora biti dogovor korak h končanju "strašnega trpljenja" Sircev.

Ameriški predsednik Barack Obama je opozoril, da "veliko dela še ostaja". Poudaril je, da bo glavnina dela v sodelovanju z ostalimi stalnimi članicami VS ZN, da bodo zagotovili, da bodo proces lahko preverjali in da bo Sirija čutila posledice, če ne bo sodelovala.

Pozitivno se je odzvala tudi Velika Britanija, Francija pa je dogovor označila za "pomemben korak naprej". Vendarle pa bodo v Parizu počakali na poročilo inšpektorjev ZN o domnevnem napadu s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska, preden bodo zavzeli dokončno stališče, je dejal vodja francoske diplomacije Laurent Fabius. Omenjeno poročilo inšpektorjev ZN bo Ban predstavil v ponedeljek. Takrat naj bi se v Parizu tudi sestali Fabius, Kerry in britanski zunanji minister William Hague, da bi se pogovorili o podrobnostih uresničevanja doseženega dogovora.

Zadovoljstvo ob doseženem dogovoru je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem je menila, da morajo sedaj "besedam slediti dejanja". Dogovor je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki pa je pozvala VS ZN, naj čim prej sprejme ustrezno resolucijo, "ki bo dala dodatno moč celotnemu procesu" uničevanja sirskega kemičnega orožja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po nedeljskem pogovoru s Kerryjem v Jeruzalemu dejal, da bi uničenje sirskega kemičnega orožja povečalo varnost celotne regije. "Svet mora zagotoviti, da radikalni režimi nimajo orožja za množično uničevanje, saj, kot smo videli v Siriji, če ima radikalni režim to orožje, ga bo tudi uporabil," je zatrdil.

Kitajska je izrazila prepričanje, da bo dogovor omogočil zmanjšanje napetosti v Siriji. Namestnik iranskega zunanjega ministra Hosein Amir Abdolahian pa je dejal, da je s tem "odstranjen izgovor ZDA in določenih držav za vojaško akcijo proti Siriji". Dogovor je pozdravila še Arabska liga kot "korak naprej do politične rešitve konflikta".

Režim v Damasku pa je zadovoljno ocenil, da bo dogovor preprečil vojno in da pomeni "zmago za Sirijo". Sirski minister za nacionalno spravo Ali Haidar je še menil, da bo dogovor prispeval k pričetku mirovnih pogovorov med režimom in opozicijskimi uporniki.

A slednji imajo popolnoma drugačno mnenje o dogovoru, saj so ga zavrnili. Kot je ocenil poveljnik uporniške vojske Salim Idris, skuša ta dogovor zgolj pridobiti čas Asadovemu režimu. "To pobudo bomo povsem ignorirali in se bomo še naprej borili za padec režima," je še dodal.

Sirska uradna opozicija pa se na dogovor ni neposredno odzvala. Sirska nacionalna koalicija je samo ponovila zahtevo po prepovedi kemičnega orožja in dodala, naj se ta razširi še na rabo balističnih raket in letal na urbanih območjih Sirije.

Koalicija je sicer v soboto za svojega novega začasnega premiera imenovala Ahmada Tomeha, ki ga sedaj čaka težka naloga oblikovanja vlade, ki bi vodila območja v Siriji, ki so pod nadzorom upornikov.

ZN so sicer v soboto sporočili, da so uradno sprejeli pristopne dokumente Sirije h konvenciji o prepovedi kemičnega orožja in da bo konvencija za Sirijo stopila v veljavo 14. oktobra.