V ponedeljek je koprski župan Boris Popovič presenetil z izjavo, da je konec sanj o drugem tiru, in da naj bi v vodo padla železniška povezava med Koprom in Trstom. Tako naj bi resorni minister Gašperšič dejal predstavnikom Luke Koper.
V ponedeljek je koprski župan Boris Popovič presenetil z izjavo, da je konec sanj o drugem tiru, in da naj bi v vodo padla železniška povezava med Koprom in Trstom. Tako naj bi resorni minister Gašperšič dejal predstavnikom Luke Koper.
"Iz nas so naredili še večjo periferijo kot smo bili. Čeprav naj bi leta 2004 šli v Evropo, nismo v Evropi, ampak lahko pridemo le do Trsta. Mi smo Kremenčkovi! Naša logistika je postala takšna, kot je bila pred uradnim vstopom v Evropo," je prepričan Popovič.
Od nepotrebnega do prednostnega projekta
Resorni minister Gašperšič je septembra lani presenetil z izjavo, da še enega železniškega tira med Divačo in Koprom glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še vsaj 30 let. Oktobra letos pa je dejal, da je drugi tir potreben in eden od prednostnih projektov vlade. Še več, po besedah Gašperšiča v prvi polovici leta 2016 pričakujejo gradbeno dovoljenje za drugi tir.
Odločiti se mora uprava Luke Koper
Da je izgradnja drugega tira padla v vodo, na ministrstvu zanikajo. "Tudi železniške povezave med Koprom in Trstom ministrstvo ne zavrača, nasprotno, mnenje ministrstva je, da bo ta povezava po izgradnji drugega tira dobrodošla za zagotavljanje dodatnega tovora, ki bo izboljševal zasedenost novega drugega tira," pravijo na ministrstvu. V tržaškem železniškem sistemu ne vidijo dodatne pretočnosti, ki bi reševala ozko grlo na slovenskem prvem tiru. "Zaledni terminal pa ni zadeva, o kateri bi lahko odločalo ministrstvo. To je stvar presoje Luke Koper in odločitve njene uprave, ali želi imeti v času do izgradnje drugega tira tudi alternativo, ki ji bo omogočala nemoteno rast pretovora," pravijo na ministrstvu.
Priložnost šele leta 2018
"Terminal v Divači je celotna politična srenja označila kot nesmiseln in neracionalen. V luči dejstev Luka Koper ne bo spreminjala svojih načrtov, saj je izvedba strateškega načrta do leta 2020 neodvisna od dodatnih železniških povezav. Verjamemo, da dodatni tir do pristanišča ostaja prioriteta države. Konkretni koraki vlade v tej smeri bodo pozitivni signali naši strankam," odgovarjajo v Luki Koper.
O financiranju 1,4 milijarde evrov vrednega projekta drugega tira je jasno le, da ga ni mogoče financirati iz državnega proračuna ali z dodatnim zadolževanjem države. Priložnost za Slovenijo, da se prijavi na razpis za financiranje drugega tira, pa bo po besedah evropske komisarke za promet Violete Bulc šele leta 2018, v okviru instrumenta CEF za infrastrukturne projekte.
Lahko sicer razumemo KDO plačuje, ni pa še čisto jasno, KOMU se provizije stiska v žep.