Javno molitev je Katoliška mladina pripravila po zgledu takšnih dogodkov iz tujine. Povabili so vse, "še posebej pa mlade može in fante, ki smo prvi poklicani biti voditelji in zgled pri pričevanju vere", so zapisali organizatorji.

Kot so pojasnili na dogodku, bodo molitve vsakič usmerjene v več namenov. Stalno bodo molili za domovino in vero slovenske mladine, dva namena pa bosta posebna. Danes so izbrali molitev za uspešen začetek študijskega leta ter mir na svetu.

V izjavah za medije so zbrani večinoma poudarjali, da dogodka ne vidijo kot političnega izražanja, pač pa le kot medsebojno podporo pri molitvi, ki da ne sodi nujno le v cerkve kot posvečene prostore, ampak tudi v javni prostor.

Poudarjali so zlasti namene molitve, danes so torej molili posebej za mir v svetu in uspešen začetek študijskega leta. Dejstvo, da so k molitvi povabili še posebej mlajše moške, pa vidijo kot dodatno vzpodbudo zanje, da pristopijo k molitvi.

Po mnenju profesorja religiologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede Aleša Črniča ni mogoče prezreti, da je dogodek del globalnega retradicionalističnega vala, v katerem katoliška skupnost pod praporom nove evangelizacije širši družbi vse odločneje vsiljuje svoje konservativne poglede in norme. Kot je pojasnil za časnik Delo, nagovarjanje mladih mož in fantov "nezmotljivo razkriva podobnost s tovrstnimi dogodki na Hrvaškem in Poljskem, kjer je vsiljevanje patriarhalne vloge spolov veliko bolj odkrito in brezkompromisno". "Predvsem je treba razumeti, da gre za družbene boje - molitev na Kongresnem trgu je bolj kot religiozni obred politična manifestacija. In za politično delovanje veljajo jasna pravila, pripravljeno mora biti tudi na kritike, pred njimi ga ne varuje religijska svoboda," je še dodal.

Javna molitev rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani

13.10.2023 ob 6.30 Ljubljana
Molitev, Mladi, Škofija Ljubljana pic.twitter.com/1buLc3WX4D

— smiljan purger ????????????✝️???????????????? (@SmiljanPurger) September 21, 2023

Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky pa je za Delo navedel, da je ustavno sodišče glede ustavno zavarovane svobode veroizpovedi zavzelo stališče, "da ta pravica ne varuje le notranjih, osebnih občutenj in prepričanj, temveč tudi v javnosti zaznavna ravnanja". "Ustava varuje tudi izpovedovanje vere v javnem prostoru, tako individualno kot tudi kolektivno. V okviru tega je varovano tudi izražanje prepričanj, ki po vsebini že mejijo na politična prepričanja, torej, denimo, zahteve po tem, da zakonodaja zavaruje vrednote, ki so pomembne za določeno versko skupnost in vernike, tudi če te odstopajo od prevladujočih, bolj liberalnih pogledov v družbi," je pojasnil.

Ločitev verskih skupnosti od države kot temeljno ustavno načelo po njegovih navedbah zahteva predvsem, da ne pride do povezave med verskimi prepričanji ter denimo simboli in izvrševanjem javne oblasti oziroma funkcij države. Toda ločitev verskih skupnosti od države načelno tudi prepoveduje državno intervencijo v interna pravila, dogme in prepričanja verske skupnosti in je mogoča šele, če bi tovrstna pravila vodila v diskriminacijo zavarovanih pravic, na primer v zvezi z delovnimi razmerji ali dostopom do dobrin, je pojasnil Bardutzky.

Predstavnik organizatorjev Dominik Ceglar iz Katoliške mladine pa je za portal Domovina zavrnil očitke, da je dogodek poskus politizacije. "Ni mišljeno, da bi zadeva izpadla politično, in ne želimo delati ideološkega boja," je poudaril. Temu je bila po njegovih pojasnilih delno namenjena tudi zgodnja ura, za katero je sicer razlog tudi to, da takrat študentje še nimajo predavanj, obenem pa je takrat trg že dovolj živ, da se jim ljudje lahko pridružijo in hkrati ne delajo zdrahe.

V Delu so ob tem navedli tudi pojasnila Slovenske škofovske konference (SŠK), ustanoviteljice zavoda Katoliška mladina, ki javno molitev podpira. "Javna molitev ne more biti sama po sebi sporna, nasprotno: tako v zgodovini kot danes so javni načini izražanja vere bili in ostajajo povsem legitimni in običajni," so navedli v SŠK.