V slovenskem morju se vsako leto pojavljajo raznolike vrste meduz z različno sezonsko dinamiko, velikost njihove populacije pa od leta do leta precej niha. "Meduze spadajo med najbolj izmuzljive skupine morskih organizmov, saj so prosojne, sicer znajo plavati, vendar jih prav tako prenašajo morski tokovi, premikajo pa se tudi vertikalno po vodnem stolpcu, zato je populacije izjemno težko spremljati," pojasnjuje dr. Tinkara Tinta, znanstvena sodelavka Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki obenem ugotavlja, da se glede tega stanje slovenskega morja letošnje leto bistveno ne razlikuje od ostalih. 

Letos so na Morski biološki postaji Piran v nekoliko manjšem obsegu kot običajno spomladi spremljali populacije velikega klobučnjaka ter uhatega klobučnjaka, ki sta se v preteklosti pojavljala v večjem obsegu. Vsako leto zaznavajo tudi predstavnike kompasne meduze, letos pa na področju srednjega in južnega Jadrana poročajo o bolj številčnih populacijah mesečinke, katerih ožig je lahko precej boleč.

Poleg meduz se pri nas pojavljajo tudi rebrače, ki v bistvu niso meduze, a so prav tako prosojne, delijo pa si tudi nekatere druge značilnosti. "Rebrača, ki se pri nas pojavlja, je invazivna vrsta Mnemiopsis leidyi, katere populacije zaznavamo v zelo velikem obsegu od leta 2016 redno od sredine poletja do pozne jeseni – kot kaže zaenkrat tudi letošnje leto ne bo izjema," pojasnjuje Tintova.

Pred leti so kopalce vzemirjale tudi morske cvetače, ki pa je letos še niso opazili. "Morska cvetača se običajno pojavlja v mesecu avgustu – nikoli v zelo velikem številu, letos pa je še nismo opazili oziroma vsaj ne po mojem vedenju." navaja Tintova, ki ob tem opozarja, da je letošnje leto nekoliko izjemno tudi zaradi pojava sluzenja morja. 

Zanimalo nas je tudi, ali prav sluzenje morja vpliva na to, da je meduz manj. Kot pojasnjuje Tintova, strokovnjaki povezave med obema pojavoma še ne razumejo. "Razumeti je potrebno, da je morje zelo kompleksen ekosistem, v katerem istočasno interagira veliko bioloških, kemijskih in fizikalnih faktorjev. Da bi razumeli vse to, so potrebne dolgoročne bazične raziskave, žal pa so le-te premalo financirane," je dejala.

Od česa je odvisna povečana prisotnost ali odsotnost meduz, je težko z gotovostjo ugotoviti. Kot pojasnjuje strokovnjakinja, na pojavnost vplivajo številni okoljski parametri, kot na primer temperature in dostopnost hrane, tudi klimatske spremembe. "Po drugi strani zaradi težav, ki jih imamo s spremljanjem populacij, zelo slabo poznamo njihovo številčnost in pojavnost, tako da gre lahko tudi za običajna, naravna nihanja populacij," dodaja.