Prvi poskus oddaje koncesij za medkrajevne avtobusne prevoze v skladu z evropsko uredbo je bil izveden leta 2010, vendar se je zaradi kartelnega dogovarjanja med ponudniki prevozov končal neuspešno. Novo javno naročilo je ministrstvo za infrastrukturo objavilo avgusta 2021, po njegovi razveljavitvi s strani Državne revizijske komisije pa ga januarja lani ponovilo.

Na podlagi rezultatov zadnjega razpisa je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je po reorganizaciji vlade prevzelo to področje, lani jeseni podpisalo koncesijske pogodbe z izbranimi ponudniki, to so podjetja Arriva v sodelovanju z Javnim podjetjem Ljubljanski potniški promet, Avtobusni promet Murska Sobota in Nomago. Julija letos so nato začeli veljati novi vozni redi.

Glede teh so v Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, kjer po novem sestavljajo vozne rede za vso državo, zatrjevali, da so bolje prilagojeni potnikom, toda z začetkom šolskega leta so se pojavile številne kritike. Nezadovoljni potniki, zlasti dijaki, so med drugim opozarjali, da so nekatere linije ukinjene in da je avtobusov premalo.

Na okoljskem ministrstvu so odgovornost pripisali pomanjkanju konkurence in pri tem s prstom pokazali tudi na AVK. Kot so zapisali v začetku septembra, je bilo pri prvem poskusu podelitve novih koncesij na slovenskem trgu prisotnih nekaj večjih prevoznikov, vendar se je pozneje s soglasjem AVK avtobusno prevozništvo koncentriralo samo v dveh večjih prevoznih podjetjih. Ko so pri novem razpisu želeli omogočiti dostop do trga tudi manjšim prevoznikom, ga je Državna revizijska komisija razveljavila, zato je bil tretji razpis pripravljen brez posebnih varovalk za manjše prevoznike.

V odzivu so iz AVK danes sporočili, da se jih neupravičeno povezuje s situacijo, ki smo ji priča. Agencija je v zvezi s stanjem na trgu javnega linijskega prevoza potnikov vseskozi aktivno delovala in izvajala zakonske pristojnosti, so zapisali in dodali, da je obravnavani trg v izključni domeni oz. upravljanju naročnika.

Kot so zapisali, so ministrstvo že v zgodnji fazi priprave razpisnih pogojev opozarjali na nevarnosti na tem trgu in da se zaradi manjšega števila sklopov lahko pojavijo težave v smislu monopolizacije posamezne statistične regije, duopola trga ter izstopa drugih sposobnih ponudnikov s trga.

Prav tako so opozorili, da bo prišlo do višanja cen pri danem javnem naročilu v razmeroma kratkem časovnem obdobju, čemur smo bili nedavno že priča.

Spomnili so, da je do začetka veljavnosti novih koncesijskih pogodb, torej julija letos, avtobusne prevoze izvajalo vsaj 15 do 20 različnih prevoznikov. Drži sicer, da je bilo ministrstvo dolžno izvesti nov razpis, a pri izvedbi novega javnega naročila nikakor ni bilo prisiljeno zmanjšati števila izvajalcev, so zapisali.

Poudarili so, da je ministrstvo javni razpis zasnovalo samo, pri čemer pa mu ni nič preprečevalo, da bi ga bolj odprlo konkurenci. Po mnenju AVK bi si celo moralo prizadevati za ohranitev ustreznega delovanja trga in zagotovitev čim večje ravni konkurence na trgu. To namreč spodbuja podjetja k podjetnosti in učinkovitosti, potrošnikom pa prinaša večjo ponudbo, nižje cene in boljšo kakovost.

Trenutno stanje na trgu avtobusnih prevozov je tako odraz izključno razpisnih pogojev javnega naročila in ne postopkov presoje skladnosti koncentracij s pravili konkurence pred AVK, so zaključili.