Neo Štembergar, direktor KZ Agraria

Direktor Agrarie Neo Štembergar je o vzrokih za zaprtje trgovine v Marezigah dejal, da je zaprtje posledica večletnega negativnega poslovanja trgovine, kljub temu, da so konec decembra 2022 iskali poslovnega partnerja, ki bi prevzel franšizno trgovino in franšizojemalcu obljubljali "možnost dobrega zaslužka v že vpeljanem poslu in brez stroškov investicije".

Obregnil pa se je tudi ob Krajevno skupnost Marezige, češ, da se je najemnina tega prostora "v zadnjih dveh letih povišala za več kot dvakrat". A številke, ki nam jih je posredoval predsednik KS Marezige Alen Babič, predstavljajo popolnoma drugačno sliko kot jo je predstavil direktor Agrarie. 

Alen Babič, predsednik KS Marezige

KZ Agraria je do oktobra 2012 plačevala 500 evrov mesečne najemnine, nato do leta 2014 250 evrov, naslednjih deset let pa 170 evrov mesečno. Po poteku pogodbe leta 2023 je cenilec prek razpisa ocenil najemnino na 748 evrov, a je krajevna skupnost vseeno Agrarii znesek znižala na 491 evrov. Vse do 30. aprila letos, ko so se dogovorili, da bo najemnina znašala nič evrov. 

Po prejetih odgovorih s strani vodstva KS Marezige smo Štembergarja ponovno pozvali za komentar na njihove navedbe glede višine najemnine. Ker se ni odzval na elektronsko sporočilo, smo ga kontaktirali tudi prek SMS sporočila, a je na kratko odgovoril, da so se v dogovoru s krajevno skupnostjo odločili, da odziva ne podajo. 

Mestna občina Koper zatrjuje, da ima več kot dovolj jasno strategijo podeželja 

"Medtem ko občine marsikje po Sloveniji z ukrepi skušajo podpirati lokalne trgovine in druge ponudnike storitev na podeželju, je pri nas čutiti pomanjkanje jasne strategije razvoja podeželja," je dejal Štembergar in s tem vrgel žogico še koprski občini.

Kot pojasnjujejo na MOK, so v zadnjih letih usmerili "veliko dodatnih naporov prav v oživitev podeželja, tako z izboljšanjem osnovne infrastrukture kot tudi s promocijo mehkih vsebin, vse z namenom skladnejšega razvoja celotne občine". Posredovali so nam tudi celoten seznam teh ukrepov, ki jih navajamo na koncu članka.

Kot pojasnjujejo, MOK skozi številne naložbe, vključno s projektom participativnega proračuna, dviguje kakovost življenja prebivalk in prebivalcev podeželja, "obenem pa delamo to območje privlačnejše za obiskovalce in potencialne vlagatelje. MOK bo sodelovala tudi pri pripravi posebne Strategije razvoja sredozemskega kmetijstva v Sloveniji, s katero bomo še bolj ciljno zasledovali možnosti dodatnega razvoja koprskega podeželja".

So bile razmere v Marezigah za Agrario res tako brezupne? 

"Vodstvo Agrarie je samo priznalo, da je zaprtju trgovine botrovalo večletno negativno poslovanje, zato nas preseneča, da so možnost bolj aktivne vloge občine pri reševanju tega problema odkrili šele po odločitvi o zaprtju. Razumemo, da spremembe nakupovalnih navad potrošnikov, ki vse več nakupov opravimo v večjih trgovinskih središčih in prek spleta, negativno vplivajo na poslovanje manjših trgovin. Se pa sprašujemo, ali so bile razmere v Marezigah zares tako brezupne, da Agraria trgovine ni uspela ohraniti niti ob brezplačni najemnini," navajajo na koprski občini.

Dodajajo tudi, da se je občina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi vedno trudila za to, da bi tudi prek razpisnih pogojev za najemnike trgovin – od prilagoditev urnika obratovanja do ponudbe s poudarkom na izdelkih lokalnega izvora – na podeželje pritegnila ponudnike s posluhom za potrebe domačinov.

Koprska občina z dolgim seznamom aktivnosti na področju kmetijstva

S koprske občine so nam, kot že omenjeno, posredovali dolg seznam aktivnosti na področju kmetijstva, ki demantirajo navedbe Štembergarja, da MOK nima jasne strategije razvoja podeželja.

Občina dodeljuje nepovratna sredstva za spodbujanje in ohranjanje razvoja kmetijstva in podeželja v obliki finančne pomoči subvencij za kmetovalce ter kot pomoč pri naložbah v opremo, tehnologijo in izboljšanje kmetijskih praks. Izvajajo prireditve na temo promocije kmetijstva in kmetijskih proizvodov, kjer se predstavljajo lokalni kmetje, pridelovalci hrane in kmetijska oprema ter kjer potekajo degustacije lokalnih kmetijskih proizvodov.

Lani je bila imenovana županova Komisija za kmetijstvo in razvoj podeželja za celostno spremljanje razvoja kmetijstva, identifikacijo izzivov in potreb po sektorjih ter sodelovanje pri oblikovanju ukrepov. Med drugim razvijajo smernice in stališča glede gradnje objektov za kmetijske namene na kmetijskih površinah.

Na MOK spodbujajo projekte, vezane na razvoj urbanih vrtov v Olmu in projekte, vezane na razvoj ribištva. V okviru programa Interegg spodbujajo prijave projektnih predlogov na razpise, v Vanganelski dolini so vzpostavili namakalni sistem za razvoj pogojev trajnostnega kmetijstva z upoštevanjem klimatskih sprememb. Sodelujejo tudi z znanstvenimi organizacijami in kmetijskimi svetovalnimi službami za boljšo koordinacijo in podporo kmetovalcem – slednjim omogočajo delavnice za pridobitev novih znanj in veščin, delavnice o trajnostnem kmetovanju in ekoloških praksah, ipd.

V sodelovanju z Zavodom za varstvo narave so pripravili smernice, izhodišča in ukrepe za kmetovanje na kmetijskih zemljiščih na območju Nature 2000 Slovenska Istra, ki so z naravovarstvenega vidika prepoznana kot ključna za ohranitev varovanih vrst in habitatnih tipov na območju.

V osrčju mesta so uredili tržnico in skladišče, ki lajšata distribucijo lokalnih kmetijskih proizvodov.

Ob suši leta 2022 in poplavah ter pozebi leta 2023 so popisali in ocenili škodo na kmetijskih površinah in kmetijskih pridelkih za ugotavljanje prizadetosti določenih območij ter podali usmeritve k nujnim ukrepom za pomoč prizadetim kmetovalcem, podjetjem in kmetijam.