Turistična agencija, ki povezuje kmete, vinarje, oljkarje, zeliščarje in gostince. Odgovoren turist, ki za seboj ne pušča le odpadkov, pač pa postane celo pridružen član skupnosti, v katero se vključi kot prostovoljec. Črpati iz okolja in vračati nazaj -  v take vrste turizem verjamejo Urška Križman Vižintin in njeni sodelavci iz zavoda IstraTerra.

Istra mora dihati kot eno

"Turistični potencial Istre je ogromen, a žal tu vse deluje nepovezano!" meni  31-letnaetnologinja in kulturna antropologinja. "Ne samo, da primanjkuje interesa za povezovanje od spodaj, tudi vse tri občne na slovenski strani delajo vsaka na svojem vrtičku, namesto, da bi razmišljali celostno. Na hrvaški strani imajo, recimo, le eno krovno telo za vso Istro – Turistično zajednico Istarske županije. Cilj pa je, seveda, da bi Istra nekoč spet dihala kot eno,“ doda.  Poleg Kržiman Vižintin IstraTerro predstavljata še Dane Podmenik, velik podpornik socialnega podjetništva, ekološkega kmetijstva ter trajnostnega razvoja Istre, in Urška Stanič, zaprisežena Padenčanka, ki je v zavodu tudi edina zaposlena. Turistično agencijo, ki je obenem socialno podjetje, so ustanovili lani februarja, na pobudo evropskega projekta Stičišče nevladnih organizacij Obalno-kraške regije, ki ga vodi Bojan Mevlja. Filozofija zavoda temelji na ekoloških in družbeno odgovornih vsebinah ter na ustvarjanju delovnih mest za ranljive skupine ljudi.

Proti "črednemu turizmu“

"Imam velik odpor do tako imenovanega črednega ali industrijskega turizma, ko obiskovalci za vodičem begajo iz enega v drug kraj, ne da bi sploh dobro vedeli, kje so," pove Križman Vižintin, ki sama nikoli prej ni potovala s turistično agencijo. "Prav zato mi je bil velik izziv sestavljati programe, ki bi bili zanimivi za take kot sem jaz, se pravi, da temeljijo na živih zgodbah in doživetjih!“ Po njenih besedah sodelujejo z lokalnimi ponudniki na istrskem podeželju, pri čemer njihovo ponudbo tudi nadgradijo. „Ogled vasi Krkavče, kjer smo se povezali s tamkajšnjim živim muzejem - Hišo Vrešje - smo, na primer, obogatili z likom Šavrinke Marije, ki popotniku predstavi nekdanje življenje tukajšnjih ljudi. IstraTerra med poldnevnimi izleti ponuja tudi gledališko predstavo o zgodovini oljkarstva v Istri, ki je uprizorjena v oljčniku,  lov na tartufe in okušanje vin ter treking in kolesarske ture po dolini Dragonje. 

Dobre prakse onkraj meje

"Poleg izletov za manjše skupine ljudi, smo se usmerili tudi v strokovne ekskurzije, ki jih organiziramo za naše partnerje. Gre za spoznavanje dobrih praks družbeno odgovornega turizma, v katerega so vpeti lokalni prebivalci,“ pojasni sogovornica. Tako so obiskali hrvaške Bale, kjer so domačini vzeli vajeti v svoje roke in prek zadružništva ustvarili pristno turistično ponudbo istrskega podeželja. Veliko zanimanja je tudi za njihovo ekskurzijo v  Karnijo, v severnem delu Furlanije-Julijske krajine, kjer je posebej zanimivo mestece Sutrio. Po rušilnem potresu sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so namreč tam zgradili močno turistično zgodbo, ki danes sloni na konceptu razpršenega hotela. To pomeni, da so vsi ponudniki v kraju – od turističnih kmetij in nastanitev, pridelovalcev in predelovalcev – povezani prek skupne recepcije. Pred tedni so v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije na ta izlet popeljali tudi številne slovenske župane.

Urška Križman Vižintin trdno verjame v zgodbo, ki jo s sodelavci razvija. V prihodnosti upa, da bo sodelovanje s kmeti in drugimi, ki ohranjajo kulturno dediščino istrskega podeželja, preraslo v ustanovitev zadruge ali grozda. To bi še povečalo njihovo vlogo in odgovornost, ki jo imajo do okolja, v katerem živimo.

Rubrika „Dobre zgodbe“, ki jo v sodelovanju s spletnim portalom Regional Obala pripravlja koprski družbeni center Središče Rotunda kot Stičišče nevladnih organizacij Obalno-kraške regije, se s tem člankom začasno poslavlja. Namen je bil predstaviti dobre prakse delovanja nevladnih organizacij v Obalno-kraški regiji. Na tem območju po oceni deluje približno 1.500 društev in zavodov, prek katerih se ljudje povezujejo in ustvarjajo. Predvsem pa tako nastajajo pozitivne zgodbe, ki med današnjimi prevladujoče negativnimi in senzacionalnimi novicami lahko ponudijo malo drugačen pogled na svet.