Postopek imenovanja predsednika vrhovnega sodišča je tak, da minister za pravosodje po izvedenem javnem pozivu državnemu zboru v imenovanje pošlje ime kandidata, za katerega ocenjuje, da bi bil najbolj primeren za omenjeno funkcijo. Še pred tem mora minister pridobiti mnenje občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta o kandidatih.

Člani občne seje vrhovnega sodišča (to so vsi vrhovni sodniki, ki na vrhovnem sodišču opravljajo sodniško funkcijo) so mnenje o obeh prijavljenih kandidatih že podali. V prvem krogu glasovanja sta podporo dobila tako Štravs kot Florjančič, v drugem krogu, v katerem so odločali, kateremu kandidatu dati prednost, pa so večjo podporo izrekli Florjančiču.

Slednje je sicer že tretji poziv za novega predsednika vrhovnega sodišča. Na prvega se ni prijavil nihče, drugega pa je pravosodni minister Goran Klemenčič prekinil, ker je ocenil, da se stroka ni poenotila o kandidatu.

Ker se postopek izbire vleče, je dosedanjemu predsedniku Branku Masleši tudi že potekel mandat. Od 24. novembra je tako predsedniška pooblastila za vodenje sodišča do izvolitve novega predsednika prevzela podpredsednica Nina Betetto.