Odvetniki 55-letnega kapitana, ki si je zaradi brodoloma pred obalo otoka Giglio ob toskanski obali leta 2012 prislužil vzdevek "kapitan strahopetec", so terjali oprostilno sodbo. Tožilstvo pa je zanj zahtevalo 27 let zapora, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ker obsodba na prvi stopnji ni pravnomočna, je Schettino na prostosti, kjer bo tudi ostal zaradi pravice do pritožbe še na najvišje, kasacijsko sodišče. V zapor se bo vrnil le v primeru končne obsodbe, do izreka katere bi lahko minilo najmanj leto dni. Kapitana, ki že ves čas vztraja, da je v tragediji edini grešni kozel, danes ni bilo v sodni dvorani.

Njegovi odvetniki so trdili, da je bilo med sojenjem na prvi stopnji storjenih več napak, odgovornost za nesrečo pa pripisujejo organizaciji križarjenja oziroma plovbe, zaradi česar bi si morali krivdo deliti lastnica ladje, družba Costa Crociere, indonezijski krmar in italijanska obalna straža.

Sodišče v Grossetu je Schettina februarja 2015 obsodilo na pet let zapora zaradi povzročitve brodoloma iz malomarnosti, na deset let pa zaradi večkratnih ubojev. Ker je ladjo zapustil, ko so na njej bile še mladoletne osebe in invalidi, je bil obsojen še na leto dni zapora.

V Grossetu so sodniki odredili tudi, da mora lastnica ladje deliti civilno odgovornost za tragedijo. Ta se je že leta 2013 izognila kazenskemu pregonu, saj je takrat sprejela delno odgovornost in pristala na plačilo milijon evrov kazni.

Pet uslužbencev družbe pa je bilo že v začetku sodnih postopkov obsojenih na pogojne kazni, med njimi indonezijski krmar, ki bi lahko preprečil nesrečo, a ni razumel Schettinovih navodil.

Zaradi brodoloma sta po 300.000 evrov odškodnine dobila Toskana in otok Giglio, kar pa so bile le drobtinice od zahtevanega nadomestila zaradi škode na morskem dnu in turizmu. Preživeli, ki so zavrnili prvotno ponudbo odškodnine Costa Crociere, so kot civilni tožniki nato dobili v povprečju po 30.000 evrov.

Costa Concordia je brodolom doživela 13. januarja 2012, ko je trčila v skale in nato deloma potonila. Na krovu ladje je bilo takrat 4229 ljudi. Brodolom pred otokom Giglio je sprožil največjo reševalno operacijo v zgodovini pomorstva.