Italijanska država po nesreči križarke Coste Concordie, v kateri je lani umrlo 32 ljudi, zahteva 37 milijonov evrov odškodnine. Rim škodo, ki jo je brodolom povzročil podobi države, ocenjuje na 10 milijonov evrov, za 11,5 milijona evrov pa je bilo okoljske škode.
Skupno je zahtevek za odškodnino podalo pet italijanskih ministrstev, poleg okoljskega še notranje, obrambno, prometno in gospodarsko.
V toskanskem mestu Grosseto se je v ponedeljek začelo zaslišanje šesterice v procesu zaradi nasedle Coste Concordie. Največji del odgovornosti za nesrečo naj bi nosil kapitan ladje Francesco Schettino, ki ga obtožnica med drugim bremeni večkratnega uboja in zapustitve ladje med reševanjem.
V ponedeljek je že bilo jasno, da okoli 1000 prebivalcev otoka Giglio, pred katerim še vedno leži nasedla križarka, zahteva najmanj 80 milijonov evrov odškodnine. Skrbi jih namreč, da je nesreča ogrozila turistično prihodnost njihovega otoka.
V vlogi civilnih tožnikov želi v procesu sodelovati več kot 300 oseb, družb in združenj. Med njimi je tudi družba Crosta Crociere, ki je lastnica ponesrečene ladje.
Costa Concordia je 13. januarja lani z več kot 4200 ljudmi na krovu nasedla pred italijanskim otokom Giglio in potonila. Umrlo je 32 ljudi, med njimi tudi petletna deklica.
Sorodne vsebine:
Po 28 letih priplulo ljubezensko sporočilo v steklenici