Zaradi kajenja vsako leto umre sedem milijonov ljudi po svetu, dodaten milijon smrti pa povzročijo posledice pasivnega kajenja. Uporaba tobaka povzroča številne bolezni, od raka pljuč do kroničnih bolezni dihal. Učinki po opustitvi kajenja pa so vidni kmalu. Prav na zdravje pljuč številni akterji opozarjajo ob dnevu brez tobaka, ki ga obeležujemo v petek.
GROZLJIVE ŠTEVILKE: Zaradi tobaka vsake štiri sekunde umre ena oseba
Svet
Svetovna zdravstvena organizacija letos pod geslom Brez tobaka za zdravje pljuč opozarja na zdravje organa, ki je najbolj izpostavljen tobačnemu dimu.
Uporaba tobaka povzroča številne bolezni. Kajenje tobaka je glavni vzrok za nastanek pljučnega raka, so zapisali v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Kajenje je tudi vodilni povzročitelj kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ter vodi v poslabšanje astme.
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije zaradi tobaka vsake štiri sekunde umre ena oseba. Tveganje za nastanek bolezni, povezanih s tobakom, pa se povečuje tudi s pasivnim kajenjem. Za posledicami vdihavanja tobačnega dima vsako leto umre približno 165.000 otrok, mlajših od pet let.
Kajenje med mladostniki sicer upada, narašča pa uporaba elektronskih cigaret
Med odraslimi sicer kadi četrtina Slovencev. K opustitvi kajenja pa spodbujajo številni ukrepi.
Učinki prenehanja kajenja so pri tistih, ki popolnoma opustijo kajenje in ne začnejo uporabljati česa drugega, kmalu vidni. "Po dveh tednih do treh mesecih se izboljša pljučna zmogljivost. V enem do devetih mesecih se zmanjšajo težave pri dihanju in dražeč kašelj. Po približno 10 do 15 letih pa se zmanjša tudi tveganje zaradi smrti zaradi pljučnega raka na polovico tistega tveganja, ki ga ima kadilec," je ob robu četrtkovega nacionalnega simpozija ob svetovnem dnevu brez tobaka pojasnila Helena Koprivnikar iz NIJZ.
Med mladostniki kajenje po lanskih raziskavah upada. Vendar Koprivnikova opozarja, da med mladimi narašča uporaba brezdimnih tobačnih izdelkov. Sem ne sodijo elektronske cigarete, ampak tobak za žvečenje, tobak za njuhanje in oralni tobak, ki je v Sloveniji prepovedan, zelo razširjen pa je na Švedskem. Podatki o naraščajoči uporabi brezdimnih tobačnih izdelkov in elektronskih cigaret so po njenih besedah posebej zaskrbljujoči, "ker lahko vodijo v začetek kajenja, ker ima nikotin številne škodljive učinke na razvijajoče se možgane v tem starostnem obdobju in ker zasvoji".
Izdelki, ki vsebujejo manj katrana, nikotina in ogljikovega monoksida, so bili pogosto oglaševani kot zdravju manj škodljivi. Vendar so škodljivi prav vsi tobačni izdelki, je opozorila Koprivnikarjeva. "Vsi tobačni izdelki so škodljivi, noben ni brez tveganj," je povedala.
Slovenski zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov januarja 2020 uvaja enotno embalažo za cigarete in tobak za zvijanje. Po oceni Koprivnikarjeve je slovenski zakon med najnaprednejšimi, smo ena izmed 14 držav, ki uvaja enotno embalažo. S tem pa delo še zdaleč ni končano. Cilj je družba brez tobaka, to pomeni pet odstotkov ali manj uporabnikov tobačnih oziroma nikotinskih izdelkov.
Vesna Kestin Petrič z ministrstva za zdravje je ob robu simpozija napovedala zvišanje cen tobačnih izdelkov. Prav zvišanje cen in popolna prepoved oglaševanja močno vplivata na zmanjšanje kajenja.
Koprivnikarjeva je povedala, da si želijo uvesti sistem rednega in znatnega zvišanja cen. Petričeva pa dodaja, da je treba še veliko postoriti na področju oglaševanja.
V ta boj pa se vključuje tudi Evropska unija. Ukrepi boj proti tobaku po podatkih Evropske komisije zajemajo regulacijo tobačnih izdelkov, omejevanje čezmejnega oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačnih izdelkov, podporo državam članicam pri ustvarjanju okolja brez tobačnega dima ter regulacijo davkov na tobačne izdelke. Ukrepe dopolnjujejo strožji predpisi o sestavinah ter prvi regulativni okvir za elektronske cigarete. Izdelki z aromami pa bodo od maja 2020 prepovedani, so sporočili iz Evropske komisije.