Bančna unija naj bi povrnila zaupanje v območje evra in preprečila nove krize. Stala bo na treh stebrih: prvi je enotni bančni nadzor, drugi enotni sistem za reševanje bank, tretji pa enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.

Prvi steber, enotni bančni nadzor, je v sklepni fazi gradnje. V torek bodo ministri po pričakovanjih potrdili pravno podlago za enotni bančni nadzor, ki bo pospešila priprave, kadrovanje in drugo, je povedal Asmussen.

Evropska centralna banka bo v vlogi nadzornika

Evropska centralna banka bo v vlogi osrednjega nadzornika bdela nad okoli 130 sistemsko pomembnimi bankami. Najprej bo banke temeljito pregledala - s pregledi kakovosti njihove aktive in s stresnimi testi.

Za ureditev razmer v bankah, ki se bodo na testih odrezale slabo, so potrebna zelo natančna pravila za njihovo reševanje, sistem, ki bo bdel nad izvajanjem teh pravil, in sklad, iz katerega se bo črpala pomoč za onemogle banke. To je drugi steber bančne unije, ki je trenutno v ospredju pozornosti.

Temelj so pravila za urejeno likvidacijo in sanacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva. O teh so se članice unije po težavnih pogajanjih uskladile junija, a to so bila šele izhodišča za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki še potekajo.

Nato je evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier julija predlagal še mehanizem za reševanje bank, ki vključuje enotni organ za reševanje in enotni sklad za reševanje, ki naj bi obsegal odstotek vseh kritih vlog v bančni uniji, okoli 55 milijard evrov.

Glavno vprašanje: kako napolniti sklad za reševanje bank?

Glavno vprašanje, o katerem sedaj razpravljajo članice, je, kako napolniti sklad za reševanje bank. Za zdaj še ni jasno, ali bo to mreža nacionalnih skladov ali enoten evropski sklad, koliko denarja bo v njem in iz česa se bo ta sklad v začetni fazi napajal.

Temeljna ideja je, da bančni sektor sam plača za svoje napake, a sklad se bo postopno polnil več let. Urediti pa je torej treba še prehodno obdobje in najti premostitveno finančno rešitev.

Komisija je predlagala, naj bo v vmesnem času vir za pomoč bankam reševalni mehanizem ESM, a to bi bil problem v primeru članic brez evra, ki niso podpisale pogodbe o ESM. O tem bo več govora v torek.

Če bodo bančni pregledi, ki jih bodo izvedli v okviru prvega stebra bančne unije, pokazali, da neka banka ni dovolj krepka, bo dobila najprej šest mesecev časa, da pridobi manjkajoči kapital na trgu.

Če ji to ne bo uspelo, bodo sprožili mehanizem bail in, ki predvideva, da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice, svoj delež prispevajo skladi za reševanje bank, del svojih vlog pa izgubijo tudi nezavarovani varčevalci, torej varčevalci z več kot 100.000 evri na računu. A vrstni red še ni povsem dogovorjen.

Državna pomoč na koncu

Šele nato pride na vrsto pomoč države ali pomoč iz ESM. Tako šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem kot evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn sta sicer danes izpostavila, da mora biti poudarek pri reševanju bančnih težav na zasebnih rešitvah, ne na javnih.

V tem kontekstu je pomembno tudi Rehnovo pismo s pojasnilom, da so kapitalske injekcije enkraten ukrep, ključen za finančno stabilnost, zato se jih pri obravnavi presežnih javnofinančnih primanjkljajev ne upošteva proti članici v postopku.

Eden ključnih problemov v razpravi o mehanizmu za reševanje bank je že vseskozi pravna podlaga, ki predvideva, da bi ta mehanizem deloval pod okriljem Evropske komisije, ki bi tako pridobila velike, po mnenju več članic prevelike pristojnosti. To problematizira predvsem Nemčija, češ da bi bila za prenos tolikšnih pristojnosti na komisijo potrebna sprememba pogodbe.

Voditelji EU so junija zastavili cilj, da se dogovor o mehanizmu za reševanje bank doseže do konca leta 2013, tako da bo predlog mogoče sprejeti še pred koncem sedanjega mandata Evropskega parlamenta, ki se bo iztekel spomladi 2014. Časa tako ni več veliko, odprtih vprašanj pa je še precej.