Bančna unija glavna tema v Luksemburgu

EU pospešeno gradi bančno unijo, da bi čim prej utrdila obrambo pred krizo. Tako bo to glavna tema finančnih ministrov v začetku tedna v Luksemburgu. V ospredju je vprašanje polnjenja in delovanja sklada za reševanje bank. Slovenija, ki v zatišju čaka na izide zdravstvenega pregleda bank, želi, da bi vsi trije stebri bančne unije stali čim prej.

Bančna unija bo glavna tema tako na sestanku finančnih ministrov držav v območju evra v ponedeljek kot na srečanju vseh finančnih ministrov članic unije v torek, ki se ju bo udeležil tudi slovenski minister za finance Uroš Čufer. A to zagotovo še ne bo teden končnih odločitev.

Slovenije tokrat, vsaj uradno, ni na dnevnem redu sestanka članic območja evra. V evroskupini trenutno ne čutijo potrebe po razpravi o Sloveniji niti po poročanju slovenskega ministra, češ da ni novih elementov, o katerih bi bilo treba poročati, so pojasnili viri.

V Bruslju čakajo na preglede slovenskih bank

Čakajo namreč izid zdravstvenega pregleda slovenskih bank, predvsem največje, Nove Ljubljanske banke (NLB). Diagnoza za NLB, ki bo po navedbah virov znana 21. oktobra, bo narekovala utrip Slovenije in tudi dogajanje na novembrskem zasedanju evroskupine.

So pa na meniju evroskupine v ponedeljek Grčija, Portugalska, Irska in Španija, a gre predvsem za rutinski pregled izvajanja programov pomoči tem državam, odločitev ne bo. Cipra, pete članice, ki je že prejela finančno pomoč, tokrat na dnevnem redu ni.

Glavna tema bo torej bančna unija, ki je del procesa nadgradnje Ekonomske in monetarne unije. Kriza je namreč osvetlila razpoke v njeni arhitekturi, ki jih sedaj poskušajo odpraviti z bančno in fiskalno unijo ter s poglabljanjem ekonomske in politične unije.

Bančna unija za zaupanje v območju evra

Bančna unija naj bi povrnila zaupanje v območje evra in preprečila nove krize. Stala bo na treh stebrih: prvi je enotni bančni nadzor, drugi enotni sistem za reševanje bank, tretji pa enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.

Prvi steber, enotni bančni nadzor, je v sklepni fazi gradnje. Evropska centralna banka bo v vlogi osrednjega nadzornika bdela nad okoli 130 sistemsko pomembnimi bankami. Najprej bo banke temeljito pregledala - s pregledi kakovosti njihove aktive in s stresnimi testi.

Sistematski pregled evropskih bank se bo začel predvidoma izvajati pred poletjem, ECB naj bi rezultate objavila jeseni 2014. Ta pregled je izjemno pomembno za povrnitev zaupanja trgov in za čist zagon bančne unije. V Bruslju ne pričakujejo velikih presenečenj.

A za ureditev razmer v bankah, za katere bodo izidi testov slabi, so potrebna zelo natančna pravila za njihovo reševanje, sistem, ki bo bdel nad izvajanjem teh pravil, in sklad, iz katerega se bo črpala pomoč za bolehne banke. To je drugi steber bančne unije, ki je trenutno v ospredju pozornosti.

 

Temelj so pravila za urejeno likvidacijo in sanacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva. O teh so se članice unije po težavnih pogajanjih uskladile junija, a to so bila šele izhodišča za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki še potekajo.

Nato je evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier julija predlagal še mehanizem za reševanje bank, ki vključuje enotni organ za reševanje in enotni sklad za reševanje, ki naj bi obsegal odstotek vseh kritih vlog v bančni uniji, okoli 55 milijard evrov.

Glavno vprašanje, o katerem bodo v ponedeljek in torek razpravljali ministri, je, kako napolniti sklad za reševanje bank. Za zdaj še ni jasno, ali bo to mreža nacionalnih skladov ali bo enoten evropski sklad, koliko denarja bo v njem in iz česa se bo ta sklad v začetni fazi napajal.

Temeljna ideja je, da bančni sektor sam plača za svoje napake, a sklad se bo postopno polnil več let. Nacionalni skladi naj bi v desetih letih po vzpostavitvi vsebovali 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi; polnili naj bi se z letnimi prispevki bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja.

Banke bodo imele čas, za iskanje kapitala na trgu

Urediti pa je torej treba še prehodno obdobje. Komisija je predlagala, naj bo v vmesnem času vir za pomoč bankam reševalni mehanizem ESM, a to bi bil problem v primeru članic brez evra, ki niso podpisale pogodbe o ESM.

Če bodo bančni pregledi, ki se bodo izvedli v okviru prvega stebra bančne unije, pokazali, da neka banka ni dovolj krepka, bo dobila najprej šest mesecev časa, da pridobi manjkajoči kapital na trgu.

Če ji to ne bo uspelo, bodo sprožen mehanizem bail in, ki predvideva, da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice, del svojih vlog pa izgubijo tudi nezavarovani varčevalci, torej varčevalci z več kot 100.000 evri na računu. A vrstni red še ni povsem dogovorjen.

V tem kontekstu je pomembno tudi pismo evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna s pojasnilom, da so kapitalske injekcije enkraten ukrep, ključen za finančno stabilnost, zato se jih v postopku zaradi presežnih javnofinančnih primanjkljajev ne upošteva proti članici v postopku.

Eden ključnih problemov v razpravi o mehanizmu za reševanje bank je že vseskozi pravna podlaga, ki predvideva, da bi ta mehanizem deloval pod okriljem Evropske komisije, ki bi tako pridobila velike, po mnenju več članic prevelike pristojnosti. To je problematizirala predvsem Nemčija, češ da bi bila za prenos tolikšnih pristojnosti na komisijo potrebna sprememba pogodbe.

Voditelji EU so junija zastavili cilj, da se dogovor o mehanizmu za reševanje bank doseže do konca leta 2013, tako da bo predlog mogoče sprejeti še pred koncem sedanjega mandata Evropskega parlamenta, ki se bo iztekel spomladi 2014. Časa tako ni več veliko, odprtih vprašanj pa je še precej.