Spomnimo, da se je tragedija v Južni Koreji zgodila blizu Seula nedavnega 16. aprila in da je bila večina potnikov na krovu srednješolcev. Že prve preiskave so nakazale, da je trajekt prevažal do trikrat več tovora, kot bi bilo še varno in da njegova posadka ni odreagiral, kot bi morala. Podobne kritike so letele tudi na posadko Costa Concordie, ki je 13. januarja 2012 zadela ob greben pred otokom Giglio. Od 4.229 potnikov na krovu jih je v nesreči umrlo 32.

Prav zato je pohvalno, da imajo naši bodoči pomorci vaje za tovrstno usposabljanje enkrat letno že tri leta in tudi letošnja je pokazala, da so nadvse konkretne in poučne. Udeležujejo se jih tako dijaki kot študenti vseh letnikov, tako da jih bo vsak od njih v času šolanja deležen kar štirikrat.

Usposabljanje so poimenovali za dneve reševanja in preživetja na morju. Predavanja, demonstracije, vaje in urjenje so reden del pomorskih vsebin in so obvezna za vse dijake plovbnih oddelkov.

Letos jim je prvi dan profesionalni reševalec iz vode  Sretan Stanišič s pomočniki demonstriral osnove reanimacije utopljenca (reanimacija hrbtenice, umetno dihanje, uporaba defibrilatorja), predstavil jim je osnovno teorijo utapljanja (agonija, onemoglost, utopitev) in prijeme reševanja v vodi. Teoretičnemu delu so sledile vaje v morju.

Drugi dan so se na Bernardinu vkrcali na ladjo Burja, ki se je nato zasidrala 150 m od obale. Z nje so v rešilnih jopičih poskakali v morje z višine 5-tih metrov, plavali do rešilnih splavov, splezali vanje ter nato od plavali še do za posamezne skupine označenih mest na obali.

Vaja je bila nadvse atraktivna, najbolj pomembno pa je, da so jo udeleženci vzeli nadvse resno, z odgovornostjo in največjo mero smisla za disciplino, ki je v primerih reševanja v pomorskih nesrečah še kako pomembna.