Zaupanje in zvestoba bank

Ker je predmet bančne storitve denar, je za banko zelo pomembno zaupanje. Zaupanje lahko nastane in traja le, dokler podjetje izpolnjuje prevzete zaveze in pričakovanja. Četudi si to še vedno želi, ob nastopu insolventnosti podjetje ni več sposobno izpolnjevati pogodbenih zavez in pričakovanj glede poslovanja. Zato ni več zaupanja. Brez zaupanja ni zvestobe! Ko ni zaupanja in zvestobe je unovčitev zavarovanj edina logična odločitev. Če k temu dodamo Zakon o finančnih zavarovanjih, ki banki omogoča, da izvensodno brez predhodnega obvestila, proda v zavarovanje dane delnice ali si jih prilasti, je odločitev banke o unovčenju zavarovanja še enostavnejša. Zakon o finančnih zavarovanjih namreč v interesu hitrejšega in lažjega poplačila banke v primeru finančnega zavarovanja izključuje splošna pravila obligacijskega prava, ki sicer varujejo dolžnika.

Ovire za prestrukturiranje

Sodna statistika kaže, da polovico prisilnih poravnav sodišče odobri šele po 6 do 12 mesecih. Za uspešno prestrukturiranje je taka čakalna doba predolga. Hkrati veljavni zakon ne spodbuja izvensodnega prestrukturiranja. Prav nasprotno, prepoznamo lahko vsaj štiri bistvene ovire za uspešno izvensodno prestrukturiranje. Prvič: z insolventnostjo nastopi prepoved plačil in prevzemanja novih obveznosti, razen nujnih za redno poslovanje! Kako naj podjetje izvede izvensodno prestrukturiranje, če lahko izvaja le nujne posle, pod grožnjo odškodninske odgovornosti in izpodbojnosti dejanj v stečaju! Drugič: izvensodno prestrukturiranje ne prekine izvršbe in postopkov zavarovanj med pripravo načrta prestrukturiranja in njegovo izvedbo. Kako naj podjetje pripravi in izvede prestrukturiranja, če ga spodjedajo izvršbe? Tretjič: s prestrukturiranjem terjatev morajo soglašati vsi upniki, kar predstavlja nepremagljivo oviro. "Veto" posameznemu upniku dopušča izsiljevanje popolnega poplačila. Končno zakon ne spodbuja "svežega denarja" nujno potrebnega med prestrukturiranjem.

Sistemska razdolžitev

V vladnem postopku je Zakon o sistemski razdolžitvi, ki predvideva nov postopek zunajsodnega prestrukturiranja. Začetek zunajsodnega prestrukturiranja prekine izvršbe za 150 dni. Tudi s strani sodišča potrjen krovni sporazum prekine izvršbe. Moratorij zavezuje vse banke, če moratorij podpišejo banke z več kot 50 % terjatev. Krovni sporazum je sklenjen, če zanj glasujejo upniki, ki imajo 50 % terjatev oz. 75 % zavarovanih terjatev. S tem je onemogočeno izsiljevanje posameznih upnikov. Posojila po podpisu moratorija ter po pravnomočnosti krovnega sporazuma se v prisili poravnavi štejejo za prednostna, v stečaju pa kot strošek stečajnega postopka, kar zagotavlja najvišjo verjetnost vračila svežega denarja, če se prestrukturiranje ne izide! Kljub tem spodbudam pa žal pretehtajo sporne določbe, ki nalagajo pogajanje s ključnimi upniki, če podjetje v roku enega leta ne bo sposobno poravnavati svojih obveznosti in zagotoviti drugega financiranja, ter določilo o domnevi insolventnosti ob sklenitvi moratorija, saj vzpostavljajo domnevo insolventnosti sicer solventnih podjetij! Skratka, en korak naprej in dva koraka nazaj!

Več vsebin s področja financ lahko najdete na spletni strani Smartfin.si.