Medtem ko številne evropske države sprejemajo zaostrovalne ukrepe na področju ilegalnih migrantov in napovedujejo deportacije v tiste države, kjer so prvič zaprosili za azil, lahko Slovenija pričakuje, da se bodo številni v kratkem vrnili prav sem. Država, kamor druge države vračajo migrante, je namreč država prve registracije oziroma država, kjer je bila podana zahteva za mednarodno zaščito.

"Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti. Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna tista država članica, na ozemlju katere je bila prošnja prvič vložena. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju," pojasnjujejo na Ministrstvu za notranje zadeve.

Slovenija je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve letos že prejela 362 najav vračila migrantov iz drugih evropskih držav; doslej so jih vrnili 150. Največja pošiljateljica zahtev za vračilo migrantov v Slovenijo je Nemčija. To najverjetneje pomeni, da so mnogi migranti, ki so vstopili v EU prek Slovenije, nadaljevali pot v Nemčijo, kjer so bili kasneje identificirani kot osebe, ki so že registrirane v drugi članici EU, torej v Sloveniji.

Zahteve za vračilo migrantov so Sloveniji poslale poleg Nemčije (169) tudi Švica (103), v nekoliko manjšem številu še Avstrija, Italija, Francija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Luksemburg in Nizozemska.

Slovenija teh migrantov ne more poslati nazaj v prvo varno državo, iz katere so prišli v Slovenijo, na primer na Hrvaško. "S tem, ko so bili predani v Slovenijo iz druge države članice EU, je bilo že na podlagi Dublinske uredbe ugotovljeno, da je za obravnavo teh prošenj za mednarodno zaščito pristojna Slovenija. Zato se te prošnje vsebinsko obravnava v Sloveniji in se teh oseb ne vrača v drugo varno tretjo državo," še pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. 

Po uradnih podatkih je bilo v letu 2024 vloženih 5.173 novih prošenj za azil. A kot so pojasnili na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, jih je od teh 2.597 že vložilo prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici, kar pomeni, "da zanje Slovenija ne bi bila pristojna država niti v primeru, če bi ti odšli v druge države članice EU in bi jih te želele predati državi prvega azila," dodajajo. Preprost izračun pokaže, da jih torej lahko Evropa v Slovenijo vrne 2.576.