Žled je med 30. januarjem in 10. februarjem po oceni vlade povzročil enega najobsežnejših škodnih dogodkov v zadnjih desetletjih. Praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela veliko škodo. Vlada je zato prejšnji teden pripravila vrsto sprememb obstoječe zakonodaje in ukrepov, prva od ukrepov pa bosta odbora obravnavala danes.

Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda prinaša nujne ukrepe, s katerimi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Zakon poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov in prinaša posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka.

V predlogu je med drugim zapisano tudi, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči in niti ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, imajo možnost 50-odstotnega povračila trošarin.

Vlada je prejšnji teden sprejela tudi predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled.

Celotna ocena škode se, kot je prejšnji teden dejal finančni minister Uroš Čufer, giblje nekje med 300 in 500 milijoni evrov, čeprav Čufer upa, da so te ocene prenapihnjene.

Sredstva za odpravo posledic žleda se bodo zagotovila iz državnega proračuna in iz sredstev Solidarnostnega sklada EU. V proračunu za leto 2014 se za prvo odpravo posledic žleda zagotovi 13 milijonov evrov, vlada pa pričakuje, da bo iz solidarnostnega sklada dobila med 15 in 20 milijoni evrov.