V arhitekturnem biroju Dekleva Gregorič, kjer so projektirali pet objektov v kampusu Livade – od tega je zgrajen le eden – in za to prejeli 1,2 milijona evrov iz javnih sredstev, tožijo državo, saj menijo, da bi morali prav oni projektirati tudi stavbi centra odličnosti InnoRenew v Izoli – in ne drug projektant, zaposlen na zavodu InnoRenew CoE. Omenjenemu zavodu med drugim očitajo, da naj bi pri prijavi na evropski razpis 'ukradel' njihove reference in da ni spoštoval zakonodaje, saj da bi moral novega projektanta izbrati prek javnega natečaja. Navedene očitke v zavodu InnoRenew CoE in na Univerzi na Primorskem (UP), ki je njegova večinska lastnica, odločno zanikajo.
DEKLEVA GREGORIČ PROTI INNORENEW: Kdo v resnici uveljavlja zasebne interese? (FOTO, VIDEO)
Izola
Nerealiziran projekt kampusa Livade (zgrajen je bil samo en stolpič), za projektiranje katerega so v arhitekturnem biroju Dekleva Gregorič prejeli 1,2 milijona evrov javnega denarja.
V ponedeljkovem članku smo predstavili soočenje v Odmevih na nacionalni televiziji med Tino Gregorič iz omenjenega arhitekturnega biroja in direktorico zavoda InnoRenew CoE Andrejo Kutnar. Gregoričeva je v oddaji trdila, da bi moral InnoRenew ali upoštevati njihov načrt ali pa izvesti javni natečaj za izbiro novega projektanta za gradnjo centra odličnosti. Slovenska zakonodaja določa, da mora biti javni natečaj izveden v primeru, ko gre za projektiranje objektov v javni rabi, katerih ocenjena investicijska vrednost presega 2,5 milijona evrov. Kutnarjeva je v oddaji opozorila, da center odličnosti sploh ni objekt v javni rabi, kot to skušajo prikazati v arhitekturnem biroju Dekleva Gregorič, in zato javni natečaj ni bil potreben.
V kampusu Livade je zgrajen samo stolpič A.
V oddaji je Gregoričeva kot sporno izpostavljala tudi dejstvo, da se je denar Evropske komisije stekel v zasebni zavod. Kutnarjeva, ki je v oddaji poudarila, da gre za zasebni neprofitni zavod, nam je kasneje pojasnila, da v Sloveniji praktično ni možno ustanoviti javnega raziskovalnega zavoda.
"Leta 2014, ko smo se odločili, da bomo šli v ustanovitev novega raziskovalnega inštituta, smo se oglasili na ministrstvu za visoko šolstvo in vprašali, če je možno ustanoviti javni raziskovalni zavod. Jasno nam je bilo povedano, da ne, da praktično od osamosvojitve ni bilo ustanovljenega javnega raziskovalnega zavoda na novo in zato je bila edina možnost, da smo se odločili za zasebni neprofitni zavod. To pa ne pomeni, da gre za zasebno družbo, ki bi bila profitna," je dodala.
innorenew 2 from Regional on Vimeo.
Gre za ekološki projekt, daleč od klasične betonske gradnje
Kot je Gregoričeva še povedala v oddaji, naj bi zavod InnoRenew CoE pridobil evropski denar v višini 15 milijonov evrov na podlagi idejne zasnove, izdelane v njihovem biroju in da je zato s tem kršil njihove avtorske pravice. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je za naš portal komentiral, da "to dlje od resnice ne more biti. To je evropski zeleni projekt, za trajnostno gradnjo, oni pa so nagrajeni strokovnjaki z betonsko gradnjo. Predstavljajte si, da bi mi njihove reference dali v našo prijavo. Nas bi že na recepciji Evropske komisije zavrnili in rekli, naj gremo nazaj domov."
Center odličnosti InnoRenew CoE je zasnovan po načelih trajnostne in ne betonske gradnje.
Da je načrt za gradnjo centra odličnosti precej daleč od betonske gradnje, značilne za biro Dekleva Gregorič, pritrjuje tudi Andreja Kutnar, gonilna sila zavoda InnoRenew CoE. "Stavbi bosta zgrajeni iz križno lepljenih plošč, gre za trinadstropno masivno (leseno, op. a.) gradnjo. Za fasado bomo uporabili istrski kamen, saj smo na območju, kjer moramo tudi našo leseno inovativno gradnjo ustrezno umestiti v prostor," je pojasnila za naš portal.
Vodja izolskega Urada za prostor in nepremičnine Marko Starman je ob tem razložil, da je bil zazidalni načrt centra odličnosti sicer narejen na podlagi idejne zasnove arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič, "je pa potem postal prostorski akt, pravni akt" in dodal, da "avtorstvo na prostorskem aktu zagotovo ni mogoče."
Rektor UP Dragan Marušič in direktorica InnoRenew CoE Andreja Kutnar
V biroju Dekleva Gregorič so se izognili vprašanju o višini prejetega zneska
Po Marušičevem mnenju so "zahteve biroja Dekleva Gregorič, da bi prav oni morali projektirati stavbi raziskovalnega inštituta InnoRenew" "odraz njihove želje, da bi se ekonomsko okoristili s sredstvi, ki jih je Univerza na Primorskem dobila od Evrope neodvisno od njih." Poudaril je, da UP do biroja Dekleva Gregorič nima nikakršnih dolgov, "zato so te zahteve popolnoma nezakonite. Dobili so plačano vse, kar so projektirali. Dobili so 1.268.000 evrov, vse kar je od tega nastalo, pa je ta stolpič, ki ga vidimo tukaj zadaj," nam je pojasnil v intervjuju, ki je potekal pred edinim zgrajenim objektom v kampusu Livade.
Na Tino Gregorič iz omenjenega arhitekturnega biroja smo naslovili novinarsko vprašanje, ali so prejeli plačilo 1.268.111,62 evra za projektiranje, ki so ga izvedli za UP, vendar se je našemu vprašanju izognila in nanj ni odgovorila.
Tina Gregorič iz arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič
Odvetnik Cugmas: "Menim, da Gregoričeva uveljavlja zasebne interese"
Po objavi našega ponedeljkovega članka nam je Gregoričeva v telefonskem pogovoru pojasnila, da sta se s partnerjem Aljošo Deklevo odločila o "večletnih tegobah in frustracijah v zvezi s Kampusom Livade" spregovoriti v medijih šele po tem, ko naj bi bila deležna groženj s strani odvetnika Velimirja Cugmasa, ki zastopa projektantko zavoda InnoRenew CoE Evo Prelovšek Niemelä. Za kakšne grožnje naj bi šlo, eksplicitno ni želela pojasniti.
Za komentar smo se obrnili tudi na Cugmasa, ki pa je trditve Gregoričeve zanikal. "To absolutno zanikam. Tisto, kar sem povedal gospe, je bila izključna napoved pravnih sredstev zoper njo in njeno gospodarsko družbo, grožnja pa je nekaj protipravnega. Menim, da gospa uveljavlja zasebne interese in da obstajajo sumi, da gre pri tem za koruptivno ravnanje. Vsled tega sem v imenu svoje varovanke najavil ustrezno pravno sredstvo, ki je tudi že vloženo. Ugotavljam tudi, da je Gregoričeva v Odmevih podajala napačna dejanska stanja – zatrjevala je, da toži Univerzo na Primorskem in InnoRenew, ampak obstaja samo tožba zoper Republiko Slovenijo. Do sedaj se je izkazalo, da njene navedbe v javnosti ne držijo," nam je Cugmas pojasnil v telefonskem pogovoru.
Gregoričeva: "Podpiramo izgradnjo centra odličnosti, vendar skladno z zakonom"
V zvezi z našim torkovim člankom o tem, da ima gradnja centra odličnosti široko podporo na Obali, nam je Gregoričeva po elektronski pošti poslala komentar, da tudi njihov biro že od leta 2015 podpira idejo izgradnje centra odličnosti, vendar "skladno z vso slovensko zakonodajo in z zakonsko določenim institutom javnega arhitekturnega natečaja. Ali že izvedenim natečajem, kjer se center umesti v izbrano arhitekturno zasnovo kampusa Livade v Izoli, ali pa se izvede nov natečaj za center."
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki nam jo je posredovala Gregoričeva, se v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije strinjajo z njenim stališčem, saj trdijo, da je izvedba projektnega natečaja obvezna za vse javne naročnike, če gre za projekt, katerega vrednost presega 2,5 milijona evrov. V zbornici so mnenja, da projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za center odličnosti, ni upravičen do njene izdelave, saj bi zaradi obveznosti na osnovi izvedenega javnega natečaja za to območje projektno dokumentacijo moral izdelati drug projektant."
Gregoričeva je v telefonskem pogovoru za naš portal ponovila, kar je že povedala v medijih, in sicer da gre pri vsem tem za širšo težavo, povezano z domnevnim neupoštevanjem slovenske zakonodaje – in ne s tem, da arhitekturni biro Dekleva Gregorič ne sodeluje več pri projektu. "Tudi kot redni profesorici arhitekture na Tehnični univerzi na Dunaju mi je ključno, da se pri ustvarjanju arhitekture sledi tako strokovnim kot moralnim in seveda zakonskim načelom, saj lahko le tako ustvarjamo kvalitetno grajeno okolje. Resnično upam, da nam bo kot stroki in družbi skupaj uspelo," pa je dodala v svoji pisni izjavi.
»POPRAVEK OBJAVE »DEKLEVA GREGORIČ PROTI INNORENEW«
Dne 09.05.2019 je bil na portalu https://www.regionalobala.si objavljen članek z naslovom »Dekleva Gregorič proti Innorenew: Kdo v resnici uveljavlja zasebne interese?«, ki vsebuje netočne informacije, ki so sicer ključne za razumevanje obravnavane teme.
Dekleva Gregorič, kot neposredno prizadeti stranki in izvirna avtorja nagrajene arhitekturne rešitve za kampus Livade sta pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije sprožila upravni spor. V njem skušata zaščititi pravice in pravne koristi, v katere bo poseženo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je Republika Slovenija, skladno z zakonom in pravnim poukom odločbe. InnoRenew je v postopku priglasil svojo udeležbo.
V kolikor je Center odličnosti objekt v javni rabi, je zavod InnoRenew, skladno z določbami Zakona o javnem naročanju, zavezan izvesti javni natečaj, če želi graditi na obstoječem ozemlju, sicer predvidenem za izgradnjo kampusa. Na slednje je bil InnoRenew opozorjen tako s strani Zbornice za arhitekturo in prostor kot tudi s strani Ministrstva za izobraževanje in šport. Ministrstvo je zavod opozorilo tudi na dejstvo, da je biro edini zakoniti projektant na tem območju.
Ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda v Sloveniji ni nemogoča, saj na tem območju deluje kar šestnajst javnih raziskovalnih zavodov. Med drugim je bilo leta 2016 ustanovljeno Znanstveno-raziskovalno središče Koper (javni raziskovalni zavod), ki je bil pred tem prav član Univerze na Primorskem, sicer 45,10% lastnice zavoda InnoRenew.
Biro Dekleva Grgeorič arhitekti d.o.o je po pogodbi v sklopu projekta Kampus Livade izdelal idejno zasnovo za celotni Kampus Livade (vse objekte in zunanjo ureditev), izdelal vso projektno in tehnično dokumentacijo za prvi fakultetni objekt, ki je zgrajen. Biro je izdelal projektno dokumentacijo: projekt za gradbeno dovoljenje - PGD, projekt za izvedbo - PZIza drugi fakultetni objekt ter za tri objekte študentskih domov (skupaj s 300 posteljami). Za to navedeno opravljeno delo projektiranja celote IDZ in vseh petih objektov je biro prejel 1,2 milijona evrov plačila, ki pa je namenjeno tudi plačilo za delo vseh strokovnjakov pri projektu - projektanov za konstrukcije, električne instalacije, strojne instalacije, zunanjo ureditev, elaboratov in drugo. Pogodba s tem s strani Univerze na Primorskem ni v celoti realizirana, saj za Kampus Livade skupaj predvideva štiri fakultetne objekte, ki so medsebojno povezani v eno stavbo, glavni objekt kampusa s knjižnico, športno dvorano ter tri študentske domove.
Prav tako biro ni bil plačan za delo, ki ga je opravil prav za Center InnoRenew, s katerimi je InnoRenew vodil postopke na Ministrstvu za okolje in prostor in Občini Izola. Trditve o tem, da z referencami biroja zavod Innorenew ne bi mogel vložiti prijave na razpis, ne držijo, saj je prav z načrtom biroja Innorenew vložil pobudbo za umestitev v Kampus Izola, saj prijava, ki vključuje umestitev Innorenew v Kampus Livade, bistveno temelji na vsem predhodno opravljenem projektantskem in avtorskem delu biroja. Poleg tega je bil biro v prijavi naveden kot del Živega laboratorija, s tem pa vse dotedanje javno objavljene reference biroja, nadalje so bili projekti biroja celo večkrat citirani na spletnih straneh zavoda Innorenew kot referenca s področja zelene in trajnostne gradnje.
Avtorja ne zatrjujeta avtorstva na prostorskem aktu, marveč na vseh načrtih, ki so bili izdelani pred prostorskim aktom, vseh ki so sestavni del prostorskih aktov, ter na vseh načrtih, ki so bili izdelani po sprejemu prostorskih aktov vključno z Idejno zasnovo celotnega Kampusa Livade, ki jasno določa koncept celotnega Kampusa in predvideva jasno arhitekturno zasnove ene velike fakultetne stavbe, ki povezuje štiri fakultetne objekte v zaključeno celoto, in na katerih slednja upoštevaje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, še vedno nosita vsa upravičenja, saj do prenosa avtorskih pravic ni prišlo. Kakršnikoli posegi v načrte so zato nezakoniti.
Arhitekturni biro Dekleva Gregorič pa je tudi v fazi priprave zahtevkov za zavarovanje pravnega položaja napram Univerzi na Primorskem ter vložitvi prijave na Evropsko komisijo.«
Odvetniška družba Čeferin in partnerji o.p., d.o.o.